• -1C Novo mesto
  • 06:33
  • Sob, 17.11.2018
  • Prijava
  • Registracija

Skromna superzelenjava repa

DELITE Z OSTALIMI:
GLASUJ:

Repa je brez najmanjšega dvoma slovenska nacionalna jed, ki pa jo na mizo postrežemo predvsem v hladnih zimskih mesecih. Značilna je predvsem za prekmursko kuhinjo. Repa je živilo, ki so ga naše babice že jeseni pripravljale za zimske mesece, saj je zelo obstojna zelenjava. Iz nje lahko skuhamo prave slovenske poslastice.

Botanično repa sodi med korenovke. V to skupino sodijo tudi korenje, redkvice, rdeča pesa, koleraba ali pastinak. Znana je pod znanstvenim imenom Brassica rapa, pohvali pa se lahko s številnimi sortami. Tako je lahko podolgovate ali okrogle oblike, bele, rumene ali svetlo rjave barve in tako naprej. Nekatere sorte so primerne za uživanje, druge za krmo, tretje za kisanje, …spet četrte so primerne prav za vse. Poznamo tudi avtohtone slovenske sorte, tu naj omenimo kranjsko podolgovato repo in kranjsko okroglo repo.

Repa je doma v Evropi, zato ni nič čudnega, da jo pogosto uporabljamo tudi pri nas. Čeprav nas na krožniku največkrat razveseli prav pozimi, je čas za njo pravzaprav vse dneve v letu. Tako lahko bolj zgodnje sorte uživamo kot redkvice, liste lahko uporabljamo od pomladi do jeseni, čez zimo pa se sladkamo s podzemnim plodom. Za prehrano so odlični tudi mladi spomladanski poganjki repe, sem lahko prištejemo še popke in cvetove.

Hranilne snovi v repi

Repa

 

Repa se lahko pohvali z nizko kalorično vrednostjo, saj 100 g repe premore le pičlih 28 kcal. V 100 gramih repe najdemo le 0,1 g maščob, 0,6 gramov ogljikovih hidratov (sladkorji, prehranske vlaknine) in 0,9 gramov beljakovin. V njej najdemo vitamin C, folate, vitamin B6, magnezij, natrij, železo, mangan, kalij in kalcij. Holesterola ne vsebuje. Repni listi vsebujejo več hranilnih snovi kot koren in se lahko pohvalijo z veliko vsebnostjo kalcija.

Repa in njeni učinki na telo

Repa vsebuje bogastvo antioksidantov, le-ti pa zavirajo procese staranja in preprečujejo nastanek sodobnih kroničnih bolezni. Poleg tega repa učinkovito čisti sečne poti. Poživlja žleze ter ugodno vpliva na presnovo. Z žveplovimi spojinami vpliva tudi na dihala ter ožilje, saj razmaščuje in očisti kri.

Poleg tega je bogata z vitamini in minerali in ima nizko kalorično vrednost ter veliko prehranskih vlaknin, zato je še kako primerna tudi v dietni prehrani. Ker vsebuje veliko prehranskih vlaknin, poskrbi za bolj redno prebavo, s tem pa tudi za izločanje strupenih snovi iz prebavil. Vlaknine poskrbijo tudi za daljši čas sitosti, saj napolnijo želodec.

Zdravju so poleg korena koristni tudi zeleni deli rastline. Uživanje repe znižuje verjetnost za nastanek debelosti, sladkorne bolezni, bolezni srca in ožilja in tako naprej. Ker repa vsebuje veliko kalija, sodeluje tudi pri odvajanju natrija, s tem pa znižuje krvni tlak. V vsakem primeru je polna koristnih snovi, zato naj se na vašem jedilniku znajde čim večkrat.

Repa je tudi odličen probiotik, ki poskrbi za zdravje črevesja in boljšo odpornost, se bori proti gripam in prehladom, krepi odpornost in še bi lahko naštevali.

Kisla repa- prava poslastica

Repa

Kisla repa je tako kot vsa druga fermentirana zelenjava ena od najmočnejših vrst hrane, saj koristi prebavi in krepi odpornost. Dostopna je vse dneve v letu, še posebej pa jo priporočamo (predvsem zaradi velike količine vitamina C) v jesenskih in zimskih mesecih, ko druge zelenjave ni ravno v obilju. Kisla repa in voda, v kateri se repa kisa, sta odličen diuretik, ki deluje razkužilno in dobro očisti sečne poti.

Domača repa, ki jo skisajo v sezoni, vzdrži v čebričku prav do pomladi. Hranite jo v kleti ali podobnem hladnem prostoru. V trgovinah lahko kislo repo kupite v plastičnih vedrcih, hranite jo v hladilniku ter bodite pozorni na rok uporabe. Po domačo kislo repo pa se lahko odpravite na tržnico ali kar h kmetu domov.

Najbolj zdrava je surova kisla repa ali kot samostojna solata, ki ji lahko dodate korenje, jabolka, brinove jagode ali česen. Seveda jo lahko tudi skuhate v slanem kropu, ki mu dodate še lovorov list in malo kumine ter črnega popra. Tako naj repa na ognju vre vsaj pol ure, zgostite pa jo lahko s podmetom, ki ste ga pripravili iz vode in moke. Kuhana kisla repa se odlično poda h krompirju, fižolu, proseni kaši, k ajdovi kaši, dimljenemu mesu in podobno. Prileže se tudi ob krvavicah in pečenicah. Iz nje lahko pripravite tudi bogate enolončnice, joto ali bujto repo. Še bi lahko naštevali …

Recept: bujta repa

Repa

Bujta repa je zagotovo ena izmed najbolj znanih prekmurskih jedi, ki se skupaj s kolinami pogosto postreže v zimskem času. Bujta pomeni ubita, vse to jo seveda povezuje z ubitim prašičem pri kolinah. Posebnost te jedi se skriva v tem, da ji je dodana tudi prosena kaša, ki jo dandanes na jedilniku najdemo zelo zelo redko. Za pripravo potrebujete preproste domače sestavine, kamor sodijo kisla repa, prosena kaša ter svinjske kosti. Najboljša je takrat, ko je vsaj enkrat pogreta.

Sestavine:

  • 1 kg naribane kisle repe
  • 70 dag mesnate sv. kosti (hrbet, deli glave in vratu)
  • 1-2 dcl oprane prosene kaše
  • 2 žlici bele moke
  • 4 žlice masti
  • čebula
  • 2 stroka česna
  • začimbe: sol, poper, kumina, lovorov list, mleta sladka paprika, majaron, kis

Postopek priprave:

  1. Kosti z mesom operete ter jih položite v lonec z vodo.
  2. Počakate, da voda zavre ter počasi kuhajte pol ure.
  3. Nato v lonec dodate tudi oprano kislo repo in vse začimbe.
  4. Počasi kuhajte, repa se mora zmehčati.
  5. Nato dodate še dobro oprano proseno kašo, ki pa mora ostati na površini, ker se ne sme prijeti posode.
  6. Kuhate toliko časa, da je kaša skuhana.
  7. V kozici iz moke in maščobe naredite prežganje, ki mu dodate še mlado čebulo in papriko.
  8. Razmešajte ga s hladno vodo ter vlijte v lonec z repo, kostmi ter kašo.
  9. Vse skupaj nežno pomešate in po potrebi še dodatno začinite.
  10. Postrezite kot samostojno jed ali kot prilogo h krvavicam oziroma praženemu krompirju.

Dober tek!

Pripravila: Monika M.

Skromna superzelenjava repa
1 od 3
Kliknite na sliko za prikaz celotne slike.
DELITE Z OSTALIMI:
GLASUJ:
Brez komentarjev
Bodite prvi in delite vaše mnenje!
Dodaj komentar
Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. S klikom na gumb Spletno oko prijavite komentar za katerega menite, da vsebuje sovražni govor.
Za dodajanje komentarjev se morate prijaviti.