• 8.69C Novo mesto
  • 20:10
  • Pet, 22.03.2019
  • Prijava
  • Registracija

Na začetku je na internetu vladal nered. Potem pa se je pojavil hashtag

DELITE Z OSTALIMI:
GLASUJ:

Pred petnajstimi leti še vedno neznan simbol na telefonski tipkovnici, danes pa je hashtag najbolj uporabljen simbol na svetu. Hashtag je tako priljubljen zaradi tega, ker ustvarja red.

Hashtag je danes eden najpogosteje uporabljenih simbolov na svetu. Hashtagi krasijo skoraj vsako razpravo. To lahko izgleda takole: #slovenia #ljubljana, vendar hashtag ne razrešuje zadev – ravno nasprotno. Takšni hieroglifi so trenutno najučinkovitejše sredstvo organizacije v omrežju in izven njega: noben letak, knjižica, nobena telefonska linija, noben demo v zgodovini ni dosegel večje mase ljudi, kot denimo preprost znani hashtag #MeToo.

Gibanje Me Too (ali #MeToo gibanje), z veliko lokalnimi in mednarodnimi alternativnimi imeni, je gibanje proti spolnemu nadlegovanju in spolnemu nasilju. #MeToo se je viralno razširil oktobra 2017 kot hashtag na družabnih medijih, da bi prikazal razširjenost spolnih napadov in nadlegovanja, zlasti na delovnem mestu.

#hashtag

Primerjava z letom 1968

Za kulturnega znanstvenika Andreasa Bernarda hashtag »ni več zgolj funkcionalni posebni simbol«, temveč »obetaven socialni simbol«. Bernard je napisal knjigo, ki jo je posvetil tej »najbolj priljubljeni kodi sedanjosti«: »Diktat #hashtag« (Fischer 2018). V njej hashtagu pripisuje moč, da je bistveno spremenil celoten red naših izjav.

Simbol # je bil uporabljen tudi kot paralelogram v matematiki, kot fragmentarni značaj v računalništvu, kot mat simbol v šahu, v medicini kot simbol za lomljene kosti, v znanosti o zastavah kot simbolu za črno barvo, na švedskih zemljevidih ​​kot signal za shranjevanje lesa in od modela “Remington 2” iz leta 1879, kot tipka na tipkovnici sodobnih pisalnih strojev.

Tudi če nič ne predstavlja, je prava narava # biti oznaka za vse vrste vsebin, ter jih povezovati v enotno temo. Najbolj poznana uporaba # je verjetno, kot »lojtra« na telefonih, ki so nadomestili številčnice iz šestdesetih let.

# je postal obljuba nove dobe. Čas, ko so vas računalniški glasovi pozvali, da poveste stvari po telefonu, in nato pritisnite tipko #, na primer po datumu rojstva ali telefonski številki.

Iz telefona je manjkalo le nekaj korakov do interneta. Naloga # je bila: organizacija. Internetna mreža povezav je bila na začetku še obvladljiva in se jo je lahko katalogiziralo preko iskalnikov indeksov, kot v knjižnici.

Toda kasneje ob široki distribuciji digitalnih fotoaparatov in hitrega interneta so se morali vzpostaviti principi reda, da bi naredili vso vsebino, ki je zdaj ne uporablja več le nekaj programerjev, temveč množice laičnih ljudi, lažje dostopno.

Leta 2007 se pojavi ideja

Ustvarjene so bile platforme, kot je »del.icio.us«, kjer lahko uporabniki shranijo zaznamke in jih delijo z drugimi – začetek »socialnega označevanja«. Internetni klepeti z »#« za lažje iskanje. Ko se je marca 2006 pojavil Twitter, ni trajalo dolgo, da nihče ni več našel tweetov, ki bi ga zanimali.

Uporabnik #1187 je imel odlično idejo, »Kako se počutite glede uporabe # (pound) za skupine. Kot v #barcamp?« je Chris Messina, 23. avgusta 2007 vprašal svoje »sledilce« na Twitterju.

https://twitter.com/chrismessina/status/223115412?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E223115412&ref_url=https%3A%2F%2Fnzzas.nzz.ch%2Fgesellschaft%2Fhashtag-wie-volk-ordnung-im-internet-erfunden-hat-ld.1446657

Predlog je bil genialen in zelo preprost: vsakdo, ki ni imel znanja o programiranju, je z uporabo hashtaga lahko tematsko označil svoje tweete in našel druge tweete o temi, ki ga je zanimala.

Hashtag začne svojo pot

Toda zakaj to ni postal simbol »*« ali »¢«? Ker je Twitter še vedno prikazoval besedilna sporočila in je bila tipka # na mobilnih telefonih zlahka dosegljiva po vsem svetu.

Ime »hash tag«, je bilo do takrat napisano samo ločeno, prihaja iz besed hash-a (dvojni križ) in tag-a (označevanje). Govori se, da si Twitter (kjer je Chris Messina predstavil svojo idejo) hashtaga ne lasti, saj jih od začetka ni zanimal. Tako je hashtag prišel v last ljudi oziroma uporabnikov in njegova pot je podrobno dokumentirana. Končno smo dobili arhivski značaj.

#hashtag

Prvi večji hashtag je bil #sandiegofire. Programer Nate Ritter je oktobra 2007, prebivalcem San Diega v Kaliforniji zagotovil informacije v realnem času o cestnih zaporah in ukrepih za evakuacijo med tem, ko je po mestu razhajal požar. Hitrost tega medija je kasneje osramotila vse novinarje.

Prvi »mega« hashtag je bil #iranelection, junija 2009, po izvolitvi Mahmuda Ahmadinejada. Predstavljal je protestno gibanje, povezano z nadzorovanimi mediji.

Med najbolj poznane hashtage sodi tudi #BlackLivesMatter in #HandsUpDontShoot, ki opozarja na temnopolte Američane, ki jih je postrelila belopolta policija.

Samodejno povezovanje hashtagov

Kar se je začelo s šestdesetimi tweeti na dan, se je hitro povečalo na deset tisoč na uro. Tedaj so na Twitterju razumeli in uvedli samodejno povezovanje hashtagov. Od takrat kliknete na en hashtag in dobite vse povezave, ki vsebujejo to oznako.

Hashtagi lahko kadarkoli izginejo

Platforme, na katerih krožijo hashtagi, so v lasti zasebnih družb. Od januarja 2011 hashtage uporablja Instagram, od leta 2013 dalje tudi Facebook, Flickr in Vine ter kasneje še LinkedIn. Korporacije, ki lahko izklopijo vsako razpravo in vsakega uporabnika, kadar koli želijo.

Poleg tega so socialne mreže za razliko od revij ali televizijskih postaj neovirani monopoli. Problem je v tem, ker niso več rekreativni mediji, temveč novičarski kanali. Kot taki ne oblikujejo le razprav, temveč ustvarjajo resničnost za mnoge ljudi.

Avtor: #MarkoVidrih

Na začetku je na internetu vladal nered. Potem pa se je pojavil hashtag
1 od 1
#hashtag
Kliknite na sliko za prikaz celotne slike.
DELITE Z OSTALIMI:
GLASUJ: