Pripadajoča zemljišča k večstanovanjskim stavbam

Objavljeno dne: 20.04.2017
Področje: Novice | Pomembne Novice
Značke:

Urejanje problematike pripadajočih zemljišč k večstanovanjskim stavbam ima dolgo zgodovino, saj ta zemljišča v glavnem izvirajo še iz časov družbene lastnine, ko se je te stavbe tudi gradilo. Pred privatizacijo se s tem večinoma niso ukvarjali, zato je to področje potrebno urediti čimprej.

Etažni lastniki večinoma niso zemljiškoknjižni lastniki pripadajočih zemljišč k večstanovanjskim stavbam, čeprav jih že ves čas uporabljajo in imajo za svoje. V preteklosti se te stvari niso urejale na zemljiškoknjižni ravni. Zakaj je potrebno to sploh urediti? Ker etažni lastniki niso uradni lastniki teh zemljišč, na njih ne morejo spremeniti ničesar – niti zaprositi za gradbeno dovoljenje za povečanje parkirnega prostora niti postaviti igral, klopi ali česa tretjega. Pretežno gre za zemljišča ob večstanovanjskih stavbah, katerih zemljiškoknjižni lastniki so lokalne skupnosti, podjetja, država – dejansko pa so v lasti etažnih lastnikov. Etažni lastniki so pripadajoče zemljišče kupili v trenutku, ko so s pogodbo kupili stanovanje v večstanovanjski stavbi, saj je bilo v ceno stanovanja zajeto tudi zemljišče. Lastništvo je potrebno urediti na način, da bodo uradne evidence izkazovale dejansko stanje, zato je potrebno vsa pripadajoča zemljišča okoli večstanovanjske stavbe (parkirišča, zelenice, igrišča …) prenesti na etažne lastnike, torej lastnike stanovanj, poslovnih prostorov, garaž… Navedeno problematiko ureja Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL), ki med drugim ureja tudi način določitve obsega pripadajočega zemljišča. Kako pa gre to v praksi?

Cilj je brezplačen prenos lastništva

Zemljiškoknjižni lastnik pripadajočih zemljišč k večstanovanjskim stavbam je v večini primerov lokalna skupnost. Prenos lastništva se lahko uredi na pobudo etažnih lastnikov. Glede na to, da so etažni lastniki pripadajoče zemljišče plačali ob nakupa stanovanja, si upravniki prizadevajo za brezplačen prenos lastništva. Navedeno poteka tako, da se upravnik po sprejemu ustreznega sklepa etažnih lastnikov najprej obrne na zemljiškoknjižnega lastnika zemljišča in pridobi informacijo o tem, ali se strinja z obsegom pripadajočega zemljišča in brezplačnim prenosom lastništva tega na dejanske lastnike. Če se zemljiškoknjižni lastnik z brezplačnim prenosom in obsegom zemljišča strinja, je pot do cilja široko odprta: brezplačni prenos se uredi na podlagi pogodbe z vsemi etažnimi lastniki in zemljiškoknjižnim lastnikom. Če meje zemljišča niso jasne, je potrebno urediti še parcelacijo.

Lokalne skupnosti etažnim lastnikom načeloma priznavajo lastninsko pravico in so pripravljene na brezplačni prenos. Če imajo drugačne interese in zemljišča ne želijo brezplačno prenesti, si ga prilaščajo ali želijo plačilo kupnine, lahko etažni lastniki pri pristojnem sodišču predlagajo določitev pripadajočega zemljišča. Gre za nepravdni postopek za določitev pripadajočega zemljišča, v katerem sodišče ugotavlja dejansko stanje oziroma dejansko rabo določenih zemljišč. Pri tem upošteva stanje v naravi in podatke iz prostorskih aktov ter gradbenih dovoljenj iz časa izgradnje stavbe. Sodišče praviloma v postopek vključi neodvisnega izvedenca gradbene ali urbanistične in geodetske stroke, ki opravi ogled in o svojih ugotovitvah poda izvedeniško mnenje.

Pri tem je pomembno poudariti, da je ZVEtL začel veljati šele sredi leta 2008. V zadnjih letih je ministrstvo za pravosodje naredilo nekaj korakov k pospešitvi postopkom in specializiralo sodnike, ki se dovolj dobro spoznajo na problematiko in poskrbijo, da postopki tečejo hitreje. Postopki se zavlečejo v primerih večjih sosesk oz. kompleksov, ki so bili grajeni na podlagi enega gradbenega dovoljenja ali v kakšnih drugih izjemnih primerih.

Ko stanovanje kupiš, nimaš dodatnih skrbi

Po dokončanju spremembe vpisa s pogodbo ali nepravdnega postopka se prenos lastništva zabeleži v uradne evidence, torej v zemljiško knjigo. Pripadajoče zemljišče se odmeri kot samostojna parcela in se vpiše kot samostojen zemljiškoknjižni vložek, pri katerem se lastninska pravica vknjiži v korist vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe ali več stavb z navedbo identifikacijskih oznak nepremičnin, katerih vsakokratni lastniki so skupni lastniki zemljišča. Prednost tega je, da etažni lastniki v primeru prodaje stanovanja ali drugega posameznega dela stavbe, nimajo dodatnega dela s prenosom lastništva zemljišča, saj s pridobitvijo lastninske pravice na stanovanju pridobijo lastninsko pravico na pripadajočem zemljišču – tako kot to velja za stopnišča, hodnike in druge skupne prostore v stavbah. Na ta način etažni lastniki uredijo lastništvo pripadajočega zemljišča v uradnih evidencah in s tem pridobijo izključno pravico razpolaganja z zemljiščem in pravnega varstva v primeru posegov tretjih oseb.

Terca d.o.o. je prvi nepravdni postopek vložila takoj po uveljavitvi ZVEtL in do danes je zaključenih že kar nekaj postopkov, urejajo pa se tudi prenosi lastninske pravice na podlagi pogodb z lastniki zemljišč.

Dodaj odgovor

Spoštovani komentatorji

Uredništvo NaDlani.si spodbuja razpravo uporabnikov o novinarskih prispevkih. Uporabnike pa pozivamo, naj pri izražanu mnenj upoštevajo pravila komentiranja ter Spletni bonton . Prizadevamo si preprečevati sovražni govor na spletu, ki je po zakonu kazniv.

Prijava

You are not logged in.

Ankete