• 10C Novo mesto
  • 14:33
  • Pon, 20.11.2017
  • Prijava
  • Registracija

To je kmet, ki je naredil revolucijo v dolenjskem kmetijstvu

DELITE Z OSTALIMI:
GLASUJ:

Anton Kukenberger je bil leta 2016 izbran za inovativnega kmeta leta, s svojimi idejami in delom pa nadaljuje na kmetiji v kraju Gorenje Ponikve 20 v trebanjski občini.

TREBNJE – Ambicij in volje mu ne manjka, siri, izdelki z njegove kmetije, pa so pojem kvalitete. Tudi zato so v štirih letih na državnih ocenjevanjih Dobrote slovenskih kmetij prejeli že 10 zlatih priznanj, kar je dokaz, da delajo res najbolje.

Kako je biti kmet v današnjih časih?
Zelo zahtevno. A je treba vedeti, da je kmetijsko danes dejansko podjetništvo, kjer predeluješ hrano. Delo je zelo zelo pestro in za uspešno delo moraš biti zelo univerzalen, razgledan, da lahko narediš dober rezultat. Težava nastopi, ko si preveč odvisen od drugih. V našem primeru je nekoliko drugače, ker imamo svoje izdelke, s katerimi iščemo prostor na trgu. Ko imaš lastne izdelke, ni lažje, si pa odvisen od sebe in imaš možnost sam poiskati kupce, ki so pripravljeni za izdelek plačati toliko, kolikor je vreden.

Kdaj se zgodi premik v glavi in človek začne gledati na kmetijsko kot podjetništvo?
Potreben je premik v glavi. Žal je preveč kmetij, po starem tipu, kjer delajo, da delajo. Včasih je bilo tako: na kmetiji se je delalo, da se je preživelo. Če je bilo kaj presežka, se je to prodalo za zelo dobro ceno, ker je bilo nekatere pridelke zelo težko dobiti. Danes so ti časi mimo. Hrane je povsod dovolj, poleg tega pa smo v globalnem tržnem sistemu, kjer smo vsi kmetje na svetu praktično na istem trgu. Kdor lahko prideluje na veliko, lahko dela za majhne stroške. Pri nas so naravni in ostali pogoji zelo omejujoči in nizkih stroškov skoraj nihče ne more dosegati. Če ne prideš s ceno skozi, pa delaš izgubo. Zato je treba iskati možnosti, da bi delal s pozitivnimi številkami.

In dodaja:
Imamo to smolo, da naše majhne kmetije ne morejo biti konkurenčne tujini z masovno proizvodnjo. Pridelki imajo nizke cene, stroški so višji, od tega nimaš potem nič. Problem je tudi to, da se kmetje nočejo povezovati, saj bi tako lahko zelo zmanjšali stroške proizvodnje. Zadruge so popolnoma zatajile na tem področju – preveč jih je, so premajhne in so samo še trgovine, kmetje pa gledajo vsak nase in namesto da bi v sodelovanju videli možnost za uspeh, se vrtimo v začaranem krogu.

Ste optimist glede slovenskega kmetijstva?
Sem, a glede kmetij, ki jih vodijo mladi; tudi nekaj starejših gospodarjev je izjem. Stare kmetije pa bodo ugasnile, ko se bo poslovila še ta generacija starejših, ki danes še dela. Nekatere kmetije po konci držijo subvencije. A menim, da ne bo več dolgo tako. Zato se bo treba drugače obrniti, treba se bo postaviti na lastne noge. Sicer pa: male kmetije propadajo, večje se večajo. To je dejansko tudi naraven proces.

Pridejo tudi starejši kmetje k vam po kak nasvet?
To so bolj izjeme, več je mlajših. Saj je tudi logično. Nekdo, ki je star 50, 60 let, nima več toliko ciljev in motivacije, da bi še kaj razvijal in nadgrajeval.

Leto 2017 kmetom ni prizaneslo. Predvsem podnebno. Suša, toča…
Pri nas konkretno bo treba kupiti nekaj krme. To nam predstavlja strošek, ki sicer ni tak, da bi šli v izgubo. Danes je težko najti dobro krmo, ki jo rabimo za proizvodnjo mleka. Tu pride v poštev le najboljša! Sicer ni nič od mleka. Sicer pa smo posejali precej detelje, ki raste tudi v takih razmerah, na katere se bo treba očitno kar navaditi in predvsem prilagoditi.

Torej je bila detelja strateška odločitev?
Da. Na naši kmetiji skorajda ni naključij. Vse se dogaja in dela z določenim ciljem in namenom. Resnično so redke stvari, ki so slučajne.

Pa dajva nekaj o vaši kmetiji:
Imamo 25 hektarjev obdelovalne zemlje, pa še 10 hektarjev gozda, in nekaj malega vinograda. Polovico zemlje imamo v najemo, ostalo je naše. Redimo tradicionalno rjavo pasmo krav, ki je bolj primerna za sirarstvo, kjer mleko vsebuje več beljakovin in maščob. Z očetom sva polno zaposlena na kmetiji, mati polovično, pomaga pa še žena.

Kakšen je vaš delovni dan? Kaj spite?
Skoraj bi bilo boljše, da ne bi veliko spal. Sicer pa dan ni dnevu enak. Začenjamo ob šestih zjutraj, končujemo ob osmih zvečer. Tako je od ponedeljka do sobote. Ob nedeljah se gre le v hlev, poleti pa se lovi še kako košnjo.

Krave ne poznajo dopusta?
Niti najmanj ne! Se s starši malce izmenjamo, a za 14 dni pa se ne more od hiše.

Koliko mleka dajo krave na dan?
V povprečju med 300 in 400 litrov.

Kako je padla odločitev, da se lotite prav sirarstva?
Iskal sem tržno nišo. Predvsem pa je bilo dilema: kaj narediti z našo kmetijo. Ki je premajhna, da bi mleko le prodajali. Zato sta bili dve opciji: ali ohranimo obstoječe stanje in imamo v par bikov in telic ali pa najdemo tržno nišo in naredimo, pridobimo iz našega mleka precej več!

Kako vam pomaga država?
Država nič ne da na lepe oči, za vsako stvar se morajo izpolniti pogoji. Veliko jih je. Potem se morajo voditi evidence, ki so brez veze, samo sebi namen – le za zato, da imajo tisti, k iti subvencijo dajo, službo. To upam javno povedati! To so neki idiotizmi, ki njim garantirajo službo.

Kljub vsemu država da nekaj subvencij.
Dejansko država nudi možnost, da se pokrajina obdela in uredi. Če bi kmetje nehali delati, bi se vse zaraslo. To pa ni atraktivno in zanimivo za turizem. Zato država posredno pomaga. Če ne bi imela kmetov, bi morala najeti komunalo.

Bi vam bilo kmetu Toniju lažje v tujini?
Zagotovo! Pri nas se država tako mačehovsko obnaša do nas in piše predpise, ki nimajo blage veze z varno prehrano in so sami sebi namen.

Torej: kako vam bilo lažje na tujem?
Če želiš v Avstriji zgraditi hlev, dobiš dokumente v 14 dneh, poleg tega pa plačaš še 450 evrov. Pa v Sloveniji? Delali smo le prizidek za 20 krav, pa smo plačali 10.000 evrov komunalnega prispevka, leto dni smo čakali dokumente. Če bi potrebovali še soglasja ostalih inštitucij, se proces še bistven bolj zavleče. Ko pa na kaj opozoriš, pa le rečejo, da so taki zakoni in predpisi. Minister pa pravi, da je tako stanje že od prej, da ga je težko spremeniti.

Kako pa je z investicijami?
V zadnjih petih letih smo jih imeli precej, prej 20 let nič. Hlev je bil dotrajan, sirarno pa imamo še v starih prostorih. Zdaj končujemo z novo sirarno, ki jo bomo zagnali septembra

Pa šolanje?
Ves čas se učimo. Sam hodim precej po tečajih doma in na tujem, Vsako leto je na vrsti tudi kako izobraževanje ali pa strokovna ekskurzija, da vidiš prakso in se še kaj naučiš.

Kako uspete vse prodati, kar naredite?
Naša prodaja je razpršena. Doma imamo trgovinico, precej damo v šole in vrtce, predvsem v Trebnje. Oskrbujemo tudi nekaj manjših trgovin v Ljubljani in Novem mestu. Zadnjih pet mesecev pa sodelujemo tudi z Mercatorjem. Več v tem hipu ne moremo, saj smo omejeni s kapaciteto proizvodnje. Bistvena pa je prej omenjena razpršenost, da nismo pretirano odvisni le od enega naročnika.

Omenili ste sodelovanje z Mercatorjem.
Sam sem že nekaj časa razmišljal o tem, potem sem vprašal. Zdaj sodelujemo v projektu domače. Zaenkrat kljub poslovnim težavam Mercatorja oz. njegovega lastnika poslujemo korektno in se držimo dogovorov.

Kako naprej? Kaj napovedujete slovenskemu kmetijstvu?
Trend bo šel svojo pot: večje kmetije se bodo razvijale, manjše propadale. Na sedmih hektarjih, toliko v povprečju meri slovenska kmetija, ne moreš narediti toliko, da bi preživel in od tega živel. Trg je neizprosen: zahteva visoko in kvalitetno specializirano dejavnost, ki se odziva v realnem času. Če tega ni, pride drugi. Tudi masovna proizvodnja ni rešitev za slovenskega kmeta. Starejši bodo še naprej vztrajali in se borili, a bo bolj ostalo pri delu in strošku. Pri nas se vidi, da smo 50, 60 let izgubili v komunizmu, zato smo toliko za ostalimi.

Prepričani smo, da pa imate že izdelano vizijo razvoja vaše kmetije in vaše dejavnosti.
Z investicijami smo za nekaj časa končali. Treba bo še odplačati kredit, ker z lastnimi privarčevanimi sredstvi vseh investicij nismo mogli pokriti. Cilj pa je, da se razvijamo in našim strankam nudimo najboljši možni izdelek, ki ga lahko dobi. Predvsem pa želim, da bi sodelovali s strankami, ki cenijo naše delo.

D.P.

DELITE Z OSTALIMI:
GLASUJ:
Brez komentarjev
Bodite prvi in delite vaše mnenje!
Dodaj komentar
Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. S klikom na gumb Spletno oko prijavite komentar za katerega menite, da vsebuje sovražni govor.
Za dodajanje komentarjev se morate prijaviti.

O nas

NaDlani.si je spletni in tiskani medij oz. časopis brezplačnik, za Dolenjsko in Posavje. Tiskana izdaja NaDlani.si izhaja v 11 dolenjskih občinah in je brezplačnik Dolenjske, Posavja in Bele krajine.
info@nadlani.si
070 733 733

Prijava na elektronske novice

Prijavite se na E-novice in bodite obveščeni o novostih, aktualnih ponudbah, ugodnostih in nagradnih igrah.

Zadnji dodani prispevki

Na avtocesti umrla 36-letna voznica

20.11.2017
Zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče poziva policija morebitne očividce za podatke o prometni nesreči. CELJE, VRANSKO - Nekaj čez deveto uro, so bili policisti obveščeni o prometni nesreči, v kateri je umrla ...

FOTO: Eko kmet Kukenberger še korak naprej v smeri odličnosti

20.11.2017
Z novo sirarno bodo lahko na kmetiji še odločneje sledili trendom odličnosti. GORENJE PONIKVE - Delo na kmetiji se je v zadnjih desetih letih spremenilo. Med tiste, ki postavljajo nove trende in mejnike, sodi zagotovo tudi ...

Tudi oživljanje mu ni pomagalo

20.11.2017
Pomoč so mu nudili tudi z defibrilatorjem. ZAVRČ – Ko se rešuje življenje, šteje vsaka sekunda. Najslabše je, da ne naredimo nič. Za življenje so se včeraj borili tudi v Zavrču. Ob 11.07 so v naselju Hrastovec, ...

Slovenija "čez noč" ostala brez Dragića, Murića in Macure

19.11.2017
Na seznamu Rada Trifunovića tako ostaja dvanajst košarkarjev. LJUBLJANA - Zgolj dan pred začetkom priprav na prvi dve kvalifikacijski tekmi za SP je selektor Rado Trifunović prejel novico, da se zaradi klubskih obveznosti ...