• 19.47C Novo mesto
  • 11:43
  • Ned, 21.04.2019
  • Prijava
  • Registracija

Vse več bolnikov s sladkorno boleznijo in visokim krvnim tlakom

DELITE Z OSTALIMI:
GLASUJ:

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je predstavil projekt in izdelke »Zdravje v občini«, ki omogočajo prikaz zdravstvenega stanja ljudi po slovenskih občinah in primerjavo med njimi.

Namen projekta je krepitev zdravja in preprečevanje bolezni v lokalnem okolju, kjer ljudje živijo in delajo, ter omogočiti boljšo dostopnost in dosegljivost zdravstvenih podatkov v Sloveniji.

Okolje, v katerem ljudje bivajo in delajo, pomembno vpliva na njihovo zdravje, slovenske občine pa se po kazalnikih zdravja pomembno razlikujejo.

Zdrava občina za zdravo Slovenijo

Izdelki »Zdravje v občini« so oblikovani na podlagi različnih kazalnikov zdravja (prebivalci in skupnost, dejavniki tveganja za zdravje, preventiva, zdravstveno stanje in umrljivost) iz več virov podatkov (NIZ, Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani, Onkološki inštitut, Javna agencija za varnost v cestnem prometu, Inštitut RS za socialno varstvo, Ministrstvo za finance RS in Statistični urad RS). Za vsako občino so oblikovane tematske karte s prikazi kazalnikov, kratka publikacija ter tabela s podatki za vse občine, upravne enote in statistične regije. Vsi izdelki so dostopni prek spletne aplikacije obcine.nijz.si, kjer bodo vsako leto posodobljeni in dopolnjeni z novimi javnozdravstvenimi vsebinami, relevantnimi za vse občine. V letošnjem letu so predstavljene vsebine s področja uporabe alkohola, telesne aktivnosti in debelosti.

Na zahodu bolj zdravi kot na vzhodu

Na razlike v zdravju vplivajo različni dejavniki, ki niso nujno povezani s krajem oziroma regijo bivanja.  Kljub temu so občine v vzhodnem delu Slovenije v povprečju v nekoliko slabšem položaju od občin na zahodu države. Sicer na razlike v zdravju vplivajo socialno-ekonomski dejavniki (izobrazba, dohodek, zaposlenost), kultura in etnična pripadnost, sistem zdravstvenega varstva, ki se odraža v dostopnosti do kakovostnih in varnih programov preprečevanja bolezni, zdravljenja in rehabilitacije, ter življenjski slog v povezavi z vpetostjo posameznika v ožjo socialno mrežo, njegove bivalne in delovne razmere ter dostopnost do osnovnih dobrin in storitev.

Podatki za dolenjske občine

V občini Mirna je bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev trajala povprečno 16,6 koledarskega dne na leto, v Sloveniji pa 13,7 dneva. Tudi delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen pa je ta občina blizu slovenskemu povprečju.

V Mestni občini Novo mesto je delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen je indeks nižji od slovenskega povprečja. Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 28 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 22.

V občini Šentjernej je bil delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji višji od slovenskega povprečja. Skrb vzbujajoč podatek za občino Šentrupert je, da je bila stopnja umrljivosti zaradi samomora 76 na 100.000 prebivalcev.

Delež oseb v občini Žužemberk, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen je indeks blizu slovenskemu povprečju, prirast prebivalstva pa je pod slovenskim povprečjem.

Po vseh občinah je visok delež kadilcev. V celotni Sloveniji je delež kadilcev 24-odstotni, po dolenjskih občinah pa je ta številka približno 20 odstotkov skoraj v vseh občinah. V občini Sevnica je tako kadilcev kar 34 odstotkov.

Vir in foto: NIJZ, P. U.

DELITE Z OSTALIMI:
GLASUJ: