• 9C Novo mesto
  • 23:29
  • Pet, 19.10.2018
  • Prijava
  • Registracija

„Za delavca moraš skrbeti celo leto, ne le za 1. maj!“

DELITE Z OSTALIMI:
GLASUJ:

Lani je Ivan Kralj podjetje prodal Čehom, ki so ga zadržali v podjetju in mu povišali plačo.

ŠENTJERNEJ – Gospodarska zbornica Slovenije je letos nagradila devet uspešnih slovenskih podjetji, med njim je tudi Arex iz Šentjerneja. Njen ustanovitelj je danes 60-letni Ivan Kralj. Podjetje je uspešno, po zadnjih podatkih je ustvarilo 16,2 milijon evrov prihodkov. Lani je Kralj podjetje prodal Čehom, ki so ga zadržali v podjetju in mu povišali plačo. Nemirni podjetni duh mu ne da miru: sredstva je vložil v nova tri podjetja.„Moje načelo je: srečo deliš. Pa karkoli že delaš. To je tudi pri poslu,“ so besede, s katerimi nas pozdravi, ko ga obiščemo v Šentjerneju.

Čestitke na nagrado.
„Nagrada je kot metek in medalja. Nikoli ne zadane pravega. Večkrat sem bil že kandidat, pa sem se temu odrekel.“

Zakaj?
„Od nagrad se ne živi.“

Zakaj ste letošnjo sploh sprejeli?
„Ker naj bi tudi ta nagrada pomagala podjetju.“

In dodaja:
„Moje načelo je delati, rezultati dela pa so največja nagrada. Dejansko se lahko vsak sam nagradi. OK, je pa res: če prejmeš tako nagrado, kot sem jo, je to neka pozornost oz. dejstvo, da je nekdo opazil tvoje dobro delo.“

Kakšno otroštvo ste imeli?
„Lepo in skromno.“

Od kod pravzaprav ste?
„Rojen sem v Gabrju v Podgurju, po dveh letih smo se selili v Brusnice. Kot sem rekel: otroštvo je bilo čudovito. Prihajam iz skromne družine, starša sta ves čas delala. Oče je sanjal, da bi zaslužil toliko, da si kupimo kozo. Tako, ki je njemu rešila življenje z mlekom, ko je bil kot otrok slaboten. Lačni nismo bili nikoli, sta pa bila zagotovo ata in mama, da smo mi trije lahko hodili v šolo. Oče je imel tudi kolo, a ga je moral prodati, da smo kupili drva. S kolesom sem se naučil voziti pri sosedih, prvo kolo pa bom kupil sebi prihodnji teden! Prvič smo šli na morje, ko sem bil v 4. letniku, S fičotom, ki ga je kupil oče, smo se vozili 16 ur v Pakoštane.“

Ste bili živahen otrok?
„V šoli nisem bil priden. Pa ne da bi bil neumen. Vse sem delal racionalno. Dopoldan sem večkrat kaj delal doma, kjer sem od 10. leta že ustvarjal v delavnici, najprej pištole, puške in loke. Vse je bilo iz lesa. Pogosto sem bil pri sosedu, ki je bil kovač. Ko pa je sestra prišla ob 12.30 iz šole, mi je še napisala čtivo. Ker se meni ni dalo… Sem bil bolj tehničen tip, čeprav imam slovenščino zelo rad.“

Se je bilo težko potem odločiti za srednjo šolo?
„Sprva sem hotel postati pilot, pa so rekli, da ne bo šlo. Tudi za policaja nisem bil primeren. Hotel sem na tehnično srednjo, pa so rekli, da je prezahtevna, tudi gostinske ne bi naredil. Prepričani so bili, da zmorem končati šolanje za avtokleparja. Veliko so imeli vsi povedati… Odločil sem se za srednjo tehnično šolo in jo končal kot odličen učenec. Od svojih otrok nisem nikoli zahteval, da so odličnjaki, bistveno je, da so se v naučijo, kar je pomembno, predvsem pa tisto, kar je pomembno za življenje. Danes so vsi pri kruhu.“

In potem?
„Avioni in orožje so bili in ostali moja strast. Veliko sem bral o tem, temu sem dodal tudi veliko čtiva o zgodovini. Vmes sem končal strojno fakulteto. Potem sem hotel na eno od vojaških letališč, da bi bil avionski mehanik. A so rekli, da me je škoda za to. Zato so mi dali možnost za šolanje na oficirski šoli v Bileči. Zadru ali Zagrebu. Odločil sem se za Zagreb, cele dneve sem bil z mojstrom Savotom, ki mi je vse razložil. Pojedel sem tisto znanje.“

Sledila je služba.
„Delal sem že med študijem, fiziko sem poučeval na OŠ Bršljin in strojne elemente ter mehaniko na srednji tehnični šoli. Bil sem tudi štipendist enega od novomeških podjetij. Pa so mi kmalu sporočili, da me ne potrebujejo, da denarja sploh ne rabim vrniti. Bil sem preveč prodoren. To so bili časi, pa saj je še danes tako, da so pazili, da ne bi kdo previsoko zlezel. Ob študiju magisterij na fakulteti mi je profesor našel delovno mesto v Iskri v Šentjerneju, kjer sem šel skozi vse faze delovnega procesa, na koncu pa postal tehnični direktor.“

To vam ni bilo dovolj.
„So se spet oglasili tisti, ki so bili vedno pametni: pa so mi rekli, rekel si, da boš imel konje in letala, ko boš velik. Pa sem začel seštevati: imel sem 900 mark plače, konj je stal 5000 mark. Odločil sem se za privat dejavnost, sprva popoldansko. Prodajali smo opremo s področja zaščit. Leta 1994 pa je šla Iskra v Šentjerneju k vragu. Kupili smo stroje, hoteli smo nadaljevali z orodjarstvom, pa smo videli, da tu ni kruha. Na dlani se je pojavila rešitev: vojska. Sprva čutarice in menaže, potem pa naprej!“

Do danes, od 6.12. 1994. Skoraj 25 let.
„V čast si štejem, da nisem tajkun. Do denarja sem prišel s trdim delom, veliko odrekanja in veliko kilometrov. Veliko se vozim, vsepovsod pa iščem ideje, ki bi nam pomagale. Podpore bank naša obrambna industrija ni imela. Denar sem si izposodil pri prijateljih. Podjetje je imelo vzpone in padce, a smo kmalu dobili prave partnerje, tudi iz krize pred desetimi leti smo izšli kot zmagovalci. Še leta 2006 smo 70 odstotkov svojih poslov opravili v Sloveniji, po krizi 90 odstotkov na tujem. Že pred tem sem se spogledoval in resno razmišljal o novih poslovnih priložnostih na tujem. Potem nas je kriza prisilila v to. Dobro smo izkoristili tudi protidobave. Ko je Slovenija kaj kupila na tujem, je moral potem tujec k nam pripeljati kako tehnologijo ali pa kupiti kaj pri nas. Ponavadi so bila to tista podjetja, ki smo jim mi pomagali v Sloveniji ali pa jih zastopali. Tudi na tak način smo dobili močne tuje partnerje.“

Vse pa ste presenetili, ko ste lani podjetje prodali.
„To je posel. Vedno se moraš odločati. Bili so časi, ko je po nas stegovala svoje roke konkurenca. Predvsem za to, da nas omeji. Takega strateškega partnerja oz. lastnika nismo želeli imeti. Zato smo veseli novih lastnikov, ki si želijo predvsem urejeno firmo, v njej pa vidijo potencial.“

Verjetno prodaja ni lahka odločitev.
„Ponavadi se razmišlja tako: jaz imam denar, kaj pa delavci… Tako ne gre to skupaj! Delati je treba dalje, zato smo pazili, da se bo podjetje tudi pod novim lastnikom razvijalo dalje, da bodo zaposleni srečni in zadovoljni še naprej. Sam pa vlagam denar dalje v nove projekte. Če bo zdravje, bi rad še kaj naredil.“

Kakšno pa je vaše delovno mesto po prihodu novih lastnikov?
„Ostal sem direktor, le plačo ima višjo.“

Je delavce skrbelo, kaj bo z njimi po prodaji?
„Ni jih skrbelo, ker smo delali vse transparentno. Prej sem tudi povedal, kakšnega lastnika smo iskali. Ne pa megalomane… „

Kakšen je vaš odnos do 1. maja?
„Tudi tu bom povedal po svoje: prvi maj je praznik dela, a za delavca moraš skrbeti celo leto. To je tako kot pri ženi, ki ji rože ne prineseš le za osmi marec. Sam se zavzemam, da smo v podjetju vsi enaki, ne ravno po plači. Z mojimi zaposlenimi se družim popoldan, smo prijatelji. Me kar moti, če mi kdo reče gospod. Tu delajo moji učenci, pa otroci mojih učencev… Držimo skupaj. Pisarn v podjetju praktično ni. Če je treba, gremo v proizvodnjo vsi. Jasno nam je tudi, da moramo izpolniti naročilo, takrat stisnemo vsi. Delamo v štirih izmenah. Včasih stroje tudi ustavimo. A to je redko. Naročil je precej.“

Kam pa nese vas? Kaj bi še radi naredili?
„Ivan Kralj ne rabi dopusta, jaz sem na dopustu, v delu blazno uživam… Dejansko tudi vse svoje hobije prepletam s poslom: pa naj bi bo to letalstvo, lov, konji…Rad bi tudi dokazal, da ne drži rek, da si kupiš konja in propadeš. Če si kupiš jahto, propadeš hitreje, najhitreje pa je konec, če si kupiš avion. Vedno mi je všečna situacija, ko nekdo reče, da nekaj ne gre, da se ne da… Nadgradnja tega pa je: V Sloveniji se tako ali tako nič ne izplača! Imam še precej idej, da nekaj zapustim lokalni skupnosti: varovana stanovanja, zdravstveni dom, letališče, trgovino…“

Kdaj pa v zaslužen pokoj?
„Danes sem star 60 let, prihodnje leto bom izpolnil pogoje. Žena mi je rekla, da me še ni videla tako nesrečnega, ko sem odpiral kuverto, kjer so mi poslali izračun za odhod v pokoj. Delam, poln sem energije. Včasih se moram kar uščipniti in si reči: Ivan, to ni več tvoje podjetje, tu si le direktor.“

Izkušenj vam ne manjka. Vidi se, da znate poskrbeti zase in druge. Vaša beseda ima težo. Pa nam za konec zaupajte tole – kaj čaka novo slovensko vlado na področju gospodarstva?
„Od nove vlade ne pričakujem veliko. Ker bo zelo mešana, se bodo kmalu skregali. V politiki imamo danes stare mačke in naivneže, med slednje štejem dr. Mira Cerarja. V politiko je šel, a je vedel, da ne more narediti nič. Bil je naiven ali pa slep… Tudi nova vlada ne bo zmogla veliko. BO treba bolj revolucionarno: začeti pa pri ustavi in zakonih. To pa lahko narediš le, če dobiš 50%+ na volitvah. Sam pa sem v minulih mesecih patentiral še dve izjavi, ki bi nam lahko dali rešitev: uvedel bi dan odprtih vrat v javni upravi. Na ta dan bi lahko nagnal brez posledic človeka, ki ne dela. Poleg tega pa bi se stranke po novem financirale iz proizvodnih podjetij, ki bi jih imele stranke v lasti. Ves denar bi lahko zapravile za kampanjo. Če pa bi delale z minusom, ne bi smele na volitve! Kako naj bo minister nekdo, ki ne zna poskrbeti zase. Politika rabi moč ki pa je zdaj nima!“

D.P.

DELITE Z OSTALIMI:
GLASUJ:
Brez komentarjev
Bodite prvi in delite vaše mnenje!
Dodaj komentar
Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. S klikom na gumb Spletno oko prijavite komentar za katerega menite, da vsebuje sovražni govor.
Za dodajanje komentarjev se morate prijaviti.

O nas

NaDlani.si je spletni in tiskani medij oz. časopis brezplačnik, za Dolenjsko in Posavje. Tiskana izdaja NaDlani.si izhaja v 11 dolenjskih občinah in je brezplačnik Dolenjske, Posavja in Bele krajine.
info@nadlani.si
070 733 733

Prijava na elektronske novice

Prijavite se na E-novice in bodite obveščeni o novostih, aktualnih ponudbah, ugodnostih in nagradnih igrah.

Zadnji dodani prispevki

VIDEO: Novi selektor slovenske nogometne reprezentance

19.10.2018
Slovenija bo dobila novega selektorja. Ker pa je vsem "couch" selektorjem dolgčas, pa po spletu krožijo smešnice in predlogi, kakšen bi lahko nov selektor bil. Tak, kot je v spodnjem videu, prav gotovo ...

Kaj se je sinoči zgodilo v Ljubljani?

19.10.2018
Pridržanje 18-letnemu osumljencu je bilo odpravljeno. LJUBLJANA – Policijske enote v glavnem mestu so se od sinoči ubadale z incidentom v Štepanjskem naselju, o katerem so poročali v današnji kroniki. Policisti ...

Zmeda na Trojanah, potem zapeljal v napak smer na štajerko

19.10.2018
V dogodku ni prišlo do prometne nesreče, so zapisali na PU Celje. CELJE - Danes okoli 3.30 smo bili obveščeni o vožnji v nasprotno smer po štajerski avtocesti iz smeri Ljubljane proti Celju. Ugotovljeno je bilo, da je ...

Muhičeva bi bila županja v Novem mestu

19.10.2018
Predsednica Zveze za Dolenjsko je postala na 4. kongresu stranke, letos septembra. NOVO MESTO - Mesec dni pred volitvami je Novo mesto dobilo kandidatko za županjo Novega mesta: Alenko Muhič. Danes je namreč Zveza za ...