• 11C Novo mesto
  • 11:44
  • Ned, 21.10.2018
  • Prijava
  • Registracija

Poznate sadno drevo asimina?

DELITE Z OSTALIMI:
GLASUJ:

Asimina sodi med listopadna drevesa. Sliši tudi na ime indijanska banana ali pawpaw. V višino zraste od 2,5 pa do kar 8 metrov, zato jo lahko vzgajamo kot grm ali drevo.  Njena domovina je Severna Amerika, pri nas je manj poznana in redka sadna vrsta.

Asimina je torej pri nas še dokaj neznana in eksotična rastlina, se pa na tržišču pojavlja že nekaj let. Najugodnejše razmere za rast ponuja Primorska in vzhodni del Štajerske. Rastlina je precej odporna na bolezni in škodljivce, saj vsebuje naravni insekticid, ki se imenuje asimicin. Ljubi rahlo kisla, humusna tla in dokaj visoko zračno vlago.

Prvi zapisi o asimini so nastali že leta 1541, in sicer izpod rok Španca de Soto. Rastlino je spoznal tekom raziskovanja ob reki Mississippi. Asimina je bila takrat namreč že dobro poznana lokalnim plemenom Indijancev, ki so jo gojili zaradi lubja in plodov. A vseeno je do takrat, ko je preostali svet spoznal ta sadež, minilo še nekaj časa. V Evropo so rastlino pripeljali šele leta 1736, pa še potem je dolgo ostala povsem neznana.

Značilni listi in plodovi

Asimina ima kar velike papirnate liste, ki so podolgovati in jajčaste oblike. So zelo tanki, zato so pri mladih rastlinah precej občutljivi na sončno svetlobo. Cveti aprila, takrat se na rastlini odprejo izraziti vijoličastorjavi cvetovi. Večina vrst je samoneoplodnih, zato imajo pri oplojevanju pomembno vlogo nekateri hrošči, saj za čebele cvetovi niso preveč zanimivi. Po uspešnem opraševanju se iz grozdastega socvetja razvije od 2 do 8 plodov. Plodovi še najbolj spominjajo na mango.

Plodovi, ki nam jih da asimina, so veliki od 7 do 15 centimetrov, ovalne oblike, imajo pa trdo zeleno kožo. Dozorevati začnejo septembra, do zrelosti pa se njihova koža rjavo obarva. Meso je rumenkaste barve, v njem pa so prečno nameščene podolgovate rjave koščice. Meso je odličnega okusa, v njem se prepletajo okusi ananasa, banane in manga.

Plod vsebuje ogromno vitaminov, listi pa asimicin

Ne bomo se zlagali, če napišemo, da plod asimine vsebuje do sedemkrat več mineralov in vitaminov kot ostalo sadje. Ima tudi veliko ogljikovih hidratov in nizko kalorično vrednost. Z njihovim uživanjem boste tako telo oskrbeli z vitaminom A ter vitamini B1, B2 in B3, ki so pomembni za pravilno delovanje različnih sistemov v telesu. Prav tako je asimina bogata z vitaminom C. Sadeži so seveda bogati tudi z minerali, med njimi naj omenimo kalcij, cink, kalij fosfor, železo in magnezij.

Sadež uživamo tako, da odstranimo mehko in gladko lupino, nato odstranimo še semena. Meso uživamo kar z žličko. Žal pa so plodovi povsem neprimerni za to, da bi jih shranjevali daljši čas. Pa še en vzrok za to, da se asimina ni tržno razširila, lahko najdemo. Skriva se v tem, da kašasta struktura zrelih plodov ni preveč privlačna.

V listih najdemo naravni pesticid asimicin, ki se uporablja za pripravo ekološkega škropiva. Asimicin je sicer snov, ki se uporablja tudi v medicinske namene, saj več kot uspešno pomaga pri različnih rakavih obolenjih.

Kako pripravimo insekticid? Jeseni se listje drevesa asimina začne sušiti. Takrat listje pada na tla, zato ga poberemo in posušimo do konca. Suhe liste zdrobimo ter jih shranimo v vrečkah ali v čistih kozarcih. Za pripravo insekticida proti koloradskemu hrošču, kapusovemu belinu, ogorčicam ter fižolarju vzamemo eno žlico posušenih listov in jih prelijemo z litrom vrele vode. Pustimo stati nekaj dni, nato mešanico precedimo ter jo nerazredčeno uporabimo kot škropivo. Insekticid lahko za nekaj dni hranimo v hladnem in temnem prostoru.

Asimina se uporablja tudi v homeopatiji. Z njo zdravijo vročino, bruhanje, bolečine ter otekline v ustih in žrelu.

Asimina in gojenje

Za gojenje je rastlina povsem nezahtevna.  Svetujemo vam, da na vrtu za njo poiščete najbolj sončen prostor in se ne obremenjujete s sestavo tal. Pri tem moramo vseeno omeniti, da bo bolje rasla na tleh, ki so bogata s humusom. Ker lahko drevo doseže tudi 8 metrov, morate biti pozorni na to, da mu omogočite dovolj prostora za rast. Obrezovanja ne potrebuje, odstranite le pregoste in poškodovane veje. Kot zanimivost naj napišemo še to, da zaenkrat ne poznamo škodljivcev in bolezni, zaradi katerih bi bila asimina ogrožena.

Nekoliko več pozornosti pa zahtevajo mlade rastline, ki so občutljive na vroče poletno sonce in na nizke temperature. Zato jih pozimi zaščitimo, in sicer tako, da okoli stebla namestimo slamo, seno ali listje, vse skupaj pa ovijemo še s kopreno. Poleti pa mlade rastlinice zaščitimo pred vročim soncem.

Pripravila: Monika M.

 

Poznate sadno drevo asimina?
1 od 2
Kliknite na sliko za prikaz celotne slike.
DELITE Z OSTALIMI:
GLASUJ:
Brez komentarjev
Bodite prvi in delite vaše mnenje!
Dodaj komentar
Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. S klikom na gumb Spletno oko prijavite komentar za katerega menite, da vsebuje sovražni govor.
Za dodajanje komentarjev se morate prijaviti.

O nas

NaDlani.si je spletni in tiskani medij oz. časopis brezplačnik, za Dolenjsko in Posavje. Tiskana izdaja NaDlani.si izhaja v 11 dolenjskih občinah in je brezplačnik Dolenjske, Posavja in Bele krajine.
info@nadlani.si
070 733 733

Prijava na elektronske novice

Prijavite se na E-novice in bodite obveščeni o novostih, aktualnih ponudbah, ugodnostih in nagradnih igrah.

Zadnji dodani prispevki

FOTO: Kdo je obrnil prometni znak, ki zdaj zavaja?

21.10.2018
Nekdo se je verjetno malce pošalil, hec pa je neokusen. KRMELJ – Deževno jutro še poslabša vidljivost na cesti. Ko je treba brati znake, je nujna pozornost. Če si tujec v kraju ali mestu pa sploh. V Krmelju se lahko ...

Pri trosenju gnoja mu je odtrgalo roko!

21.10.2018
Ta je v spremstvu ekipe HNMP poškodovanca prepeljal v UKC Ljubljana. BOROVNICA – Minulo soboto si bo še kako zapomnil domačin iz Borovnice pri Ljubljani. Kot poroča Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ...

VIDEO: Krka premagala Beograjčane

21.10.2018
Najboljšo tekmo v Ligi ABA 1 je odigral Žiga Fifolt (12+6). NOVO MESTO - Krka je v 4. krogu Lige ABA dosegla 2. zmago – po Mornarju v Novem mestu padel še Partizan, 80:76 je bilo. V dresu Krke sta bila najbolj razigrana ...

Pri Paki umrl motorist

20.10.2018
To je letošnja deveta smrtna žrtev prometnih nesreč na območju Policijske uprave Celje. PAKA PRI VELENJU – Sončna sobota je terjala nov krvavi davek. Policijska uprava Celje poroča, da je v prometni nesreči umrl ...