• 8.69C Novo mesto
  • 20:09
  • Pet, 22.03.2019
  • Prijava
  • Registracija

CNN.com o 10 razlogih za obisk Slovenije v letu 2015

DELITE Z OSTALIMI:
GLASUJ:

Ena največjih televizijskih mrež na svetu, CNN, je v svoji rubriki potovanja opisal Slovenijo kot deželo odlične kulinarike in naravnih lepot, ki jo je vredno obiskati. Za to obstaja najmanj deset razlogov. Poleg Pirana, Ljubljane, pustnega karneval, človeške ribice, Bleda, Škofjeloškega pasijona, Idrije, stare vinske trte na Lentu in Triglava, je CNN med drugim izpostavil tudi Deželo kozolcev v Šentrupertu.

Ljubljana

Ljubljana ima približno 300.000 prebivalcev in je ena izmed manjših prestolnic. Toda njena zgodovina je epska: Ljubljana praznuje 2000 let od njene ustanovitve kot rimskega mesta. Letos praznuje še dodatno obletnico, saj slavi 120 let od prenove po potresu. V letu 1895 je bilo v potresu uničenih 10% mestnih stavb. Med obnovo je doba veničanov prinesla nove arhitekturne sloge za to baročno mesto. Sodobna Ljubljana po lepoti lahko tekmuje Dunajem ali Prago. Iz Frančiškanske cerkve na Prešernovem trgu se vidi prepleteno Tromostovje, z ozadjem Julijskih Alp. Ampak obris ljubljanskega zmaja ju ločuje. Ljubljanski zmaj pravljično izvira iz legende o Jazonu in argonavtih. Po drugi različici pa naj bi ga povzeli po srednjeveškem viteškem svetniku sv. Juriju, ki je zavetnik grajske kapele. Jurij na freskah ali v kipih pogosto stoji ali jezdi in s kopjem ubija zmaja. Zmaj krasi tudi mestni grb.

Ptujski karneval

Rdeč Jurijev križ je tudi na sredini srebrnega grba mesta Ptuj. Blizu cerkve Sv. Jurija je kip iz 14. stoletja Svetnik, ki pogublja zmaja, to predstavlja poganstvo. Torej, to je močan poganski vpliv na kurentovanje. V dneh pred pustnim torkom, domačini oblečeni v ovčje kože, maske… simbolično preganjajo zimo. Kurent mora na sebi nujno imeti zvonce, ki privabljajo pomlad in so tudi simbol pomladnih zvončkov. Kurenti imajo tudi palico, ki jo nosijo s sabo, zato da lahko mladenke na njih privežejo robce.

Postojnska jama

Podzemni vlak obiskovalce popelje skozi jamo s kapniki do vivarija, kjer živi človeška ribica. Človeška ribica je bila prvič odkrita v 17. stoletju. Domačini so ji pravili “zmajevi mladiči”.
Proteus – človeška ribica lahko preživi brez hrane od 8 do 10 let in živi do 100 let. Njena koža ne vsebuje zaščitnega pigmenta, je bledikasta z roza odtenkom, kar je posledica kožnih kapilar, in ima zakrnele oči. “Čeprav je proteus eden od najbolj raziskanih-jamskih živali, ima še vedno veliko skrivnosti,” pravita Dr. Liljana Bizjak Mali in Dr. Boris Bulog iz Univerze v Ljubljani. “Ne vemo še, če se lahko proteus regenerira kot druge salamandre, če pa se lahko, pa se bomo veliko naučili o matičnih celicah, regeneraciji tkiva in morda celo o raku.”

Romantična legenda Blejskega jezera

Samo 15 kilometrov od meje z Avstrijo se nahaja Blejsko jezero. To majhno alpsko jezero, ki je vidno iz visokega romanskega gradu, preseneča z lepoto. Po jezeru se lahko zapeljete s čolnom na Blejski otok. Tu je najpomembnejša stavba cerkev Marijinega vnebovzetja, iz 17. stoletja. Po ljudskem izročilu, je srečen zakon zagotovljen, če lahko mož odnese svojo nevesto 99 korakov od pomola do cerkve. 55 poročnih slovesnosti je lansko leto potekalo v otoški cerkvi. Pride pa veliko več parov, da zazvonijo na »zvonec želja«. Najem čolna je mogoč skoraj skozi celotno leto. Poletni obiskovalci lahko tudi plavajo na otok, saj ima voda 26 stopinj. .

Pasijonska Škofja Loka

Srednjeveško mesto je dom najstarejšega popolnega dramskega besedila, ki je bil kdaj koli napisan v slovenskem jeziku; Škofjeloški pasijon. Izvirni rokopis je skrbno varovan, v tamkajšnjem samostanu. Na ogledu igre Škofjeloški pasijon se letos pričakuje 32.000 obiskovalcev. Ogledali si bodo 640 udeležencev, igralcev, ki dajo igri življenje. Igra se odigra kot procesija po različnih lokacijah v srednjeveškem mestu. Matej Mohorič Petrnelj pravi »Lokalno prebivalstvo je močno vpeto v oživljanje igre. Mi temu pravimo Pasionski duh«.
Idrija, mesto srebra in čipke

Srebro in čipke imata malo skupnega, vendar v Idriji sta temelj lokalne tradicije. Rudnik živega srebra je prinesel Idriji bogastvo. On je razlog za umestitev Idrije na seznam UNESCO-ve svetovne dediščine. Ampak večstoletna tradicija klekljanja, je dala Idriji prepoznavnost. Več kot 400 otrok in 150 odraslih študentov je v zadnjem desetletju prišlo v Idrijo, da bi se svojimi rokami poskusili v klekljanju. Nekateri pridejo od zelo daleč, celo iz Južne Afrike in Združenih držav Amerike.  Dandanes obiskovalci ne kupujejo več toliko tradicionalnih spominkov. “Moda je bila in je še vedno pomembna pri klekljanju,” pravi Metka Fortuna. Z 12 leti je postala učiteljica klekljanja, sedaj pa je že 9 let vodja Idrijske šole klekljanja. Skozi ta leta je vseskozi opazovala razvoj te zapletene obrti. “Starejše čipkarice sodelujejo s študenti, da bi ustvarili izdelke, zanimive za mlade generacije”.

Mariborska večkulturna kuhinja

Maribor je drugo največje slovensko mesto. Leta 2012 je postalo Evropska prestolnica kulture. Na koncu koncev pa je privlačnost Maribora v vinu in vinski trti. Stara trta na Lentu je najstarejša vinska trta na svetu. V Mariboru se je trgovina z vinom pričela že v srednjem veku, predvsem zaradi judovske skupnosti.

Trgatev Stare trte po starih štajerskih šegah in navadah je postala pravi mestni praznik, ki ga spremlja množica Mariborčanov in gostov. Pred njenim domom na Lentu se zberejo številni obiskovalci od blizu in daleč, številni pomembni gostje oblasti in javnega življenja, mnogi dobitniki cepiča Stare trte in vse dosedanje slovenske vinske kraljice. Navzoči so tudi predstavniki vinskih bratovščin in redov pa tudi številni novinarji. Pomembno vlogo ima pokušnja in ocena prvega grozda, ki jo opravi gospodar Stare trte, mariborski župan. Ko ugotovi, da je grozdje zrelo, zaukaže začetek trgatve. Brači iz “Šompetra” pri Mariboru, ki jih gospodar izbere, pridelek oberejo, stehtajo, izmerijo vsebnost sladkorja, zmeljejo, sprešajo, napolnijo v posode in predajo posestvu Meranovo v oskrbo in kletarjenje. Pri tem jih nadzoruje mestni viničar, ki za trto skrbi in jo neguje. Na koncu trgatve se ob Stari trti simbolno srečata zadnja brenta grozdja in prvi koš gnoja, saj moramo trti vrniti, kar smo ji z grozdjem vzeli. Najmlajši brač še natakne na trsno rozgo grozdno jagodo, da bo trta pila lasten sok.

Triglav

Triglavski narodni park se razprostira na severozahodu Slovenije in pokriva skoraj 3% površine države. Dva milijona obiskovalcev, vsako leto obišče Bohinjsko jezero, največje ledeniško jezero v Sloveniji, in do 78 metrov visok slap Savica. Glavna zanimivost TNP je gora Triglav. Ta 2.864 m visoka gora se nahaja v edinem slovenskem nacionalnem parku. Kot motiv se pojavlja v slovenski umetnosti, filmu, glasbi in v nacionalnih simbolih. Kot slovenski najvišji vrh, Triglav ostaja simbolika za nacionalno identiteto. Na Triglavu je leta 1991 zavihrala slovenska zastava ob osamosvojitvi Slovenije. Nekdanji predsednik države Milan Kučan, je celo razglasil osvojitev vrha Triglava, dolžnost za vsakega slovenskega državljana. Po Triglavskem narodnem parku obstaja veliko poti, ki ustrezajo vsakemu pohodniku, vendar se za na daljše pohode priporoča, da najamete vodnika.

Podeželska nostalgija Šentruperta

Slovenski kozolec je zrasel iz preprostega kmečkega orodja, v simbol nacionalnega ponosa.

Kozolci so pogosto okrašeni z mrežastimi lesenimi okraski in najbolj izpopolnjeni so statusni simbol za kmete. Razstava kozolcev v muzeju se je odprla v letu 2013. Za večino lokalnega prebivalstva so kozolci mnogo več kot samo orodje za kmetovanje: oni so opomnik mojstrstva obrtnikov in nostalgije slovenske preteklosti.

Piran

Stisnjena med Italijo in Hrvaško, ima slovenska Istra “vibro” italijanske riviere. Zvezda  43-kilometrskega odseka obale je Piran. Mesto obliva mornarsko modra voda Jadranskega morja. To je najbolj jugozahodni konec Slovenije. Italijanski in slovenski jezik, sta oba uradna jezika. Tudi kuhinja ima različne vplive.  Istra je znana po bogatih olivnih oljih in sladki malvaziji. Italijanski okusi pridejo do izraza tudi pri testeninah in pri rižotah s školjkami. Hrvaške jedi so prav tako priljubljene, kot na primer hobotnica v solati in golaž. Sol pa se pridobiva v najbolj severnih solinah v Sredozemlju, v Sečovljah. Sol se pridobiva po metodi, ki se ni spremenila sedem stoletij. Kot v mnogih krajih v Sloveniji, tudi tu kraljuje tradicija.

Vir: povzela P.U. po Anita Isalska (CNN)

 

 

DELITE Z OSTALIMI:
GLASUJ: