• 17C Novo mesto
  • 01:57
  • Čet, 21.06.2018
  • Prijava
  • Registracija

Dedovanje na podlagi oporoke

DELITE Z OSTALIMI:
GLASUJ:

Odvetnik Jurij Gros iz Trebnjega v tokratni številki pojasnjuje dedovanje in najpogostejše oblike oporok.

Pravica do dedovanja je zagotovljena že v Ustavi RS, podrobneje pa jo urejajo Zakon o dedovanju, Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev in še nekateri drugi predpisi.

Do dedovanja pride v zapuščinskem postopku, ki je nepravdni postopek, ki se vodi pred okrajnim sodiščem, njegov namen pa je ugotoviti, kdo so pokojnikovi dediči, kakšna je dediščina in katere pravice iz zapuščine pripadajo posameznemu dediču. Zapuščinsko sodišče zaključi zapuščinski postopek z izdajo sklepa o dedovanju, s katerim razglasi dediče in njihove dedne deleže ter navede premoženje, ki spada v zapuščino.

Dedovanje je skupek pravnih dejanj in postopkov, ki se sprožijo ob smrti osebe – zapustnika in so predvsem namenjeni temu, da se njeno premoženje prenese na njene dediče in da se uredijo pravna razmerja med dediči. Osnovni obliki dedovanja sta oporočno dedovanje (dedovanje na podlagi oporoke) in zakonito dedovanje (kadar ni oporoke ali ta ni veljavna). Oporočitelj lahko z oporoko razpolaga s svojim premoženjem na način in v mejah, kot to določa zakon.

Svoboda oporočnega rapolaganja je osnovno načelo oporočnega dedovanja in pomeni, da lahko zapustnik z oporoko odloča o usodi svojega premoženja za primer smrti, ne da bi se oziral na zakoniti dedni red. Dedovanje na podlagi zapustnikove volje (oporočno dedovanje) ima prednost pred zakonitim dedovanjem. Zapustnik lahko z oporoko uredi dedovanje po svojih osebnih željah in predstavah. Pri tem ni vezan na splošna družbena prepričanja ali na gledanje večine. Svoje premoženje lahko zapusti poljubni osebi (osebam), lahko razpolaga s celoto ali z delom premoženja. Prav tako zapustnik ni prisiljen enako obravnavati svojih potomcev (zaradi ustavnega načela enakopravnosti). Vsebinska omejitev svobode oporočnega rapolaganja pa je nujni delež. Ne glede na voljo oporočitelja (oporoka) namreč zakon določa krog oseb (nujni dediči), ki morajo v primeru, da to zahtevajo, iz zapuščine dobiti del premoženja (nujni delež), ki je sicer manjši, kot bi jim šel na podlagi zakonitega dedovanja. Če je zapustnik razpolagal (tudi) s tistim delom zapuščine, ki naj bi ga dobili bližnji zakoniti dediči, lahko kot nujni dediči zahtevajo, da se to razpolaganje razveljavi.

Oporoka je enostranska, preklicna, v predpisani obliki dana izjava volje, s katero neka oseba razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. Oporoka je odvisna samo od volje oporočitelja. Razpolaganja, določena v oporoki, se realizirajo šele ob smrti oporočitelja. Oporoka je veljavna samo, če je narejena v eni izmed oblik, ki jih predpisuje zakon. Oblike oporok, ki jih ureja zakon o dedovanju, so: lastnoročna oporoka, pisna oporoka pred pričami, sodna oporoka in iz nje izvedene oblike oporok (konzularna, vojaška oporoka, oporoka na ladji), mednarodna oporoka in ustna oporoka, v nadaljevanju pa so opisane najpogostejše.

LASTNOROČNA OPOROKA je kot zasebna, pisna oporoka najbolj uporabljena oblika oporoke. Za njeno veljavnost je potrebno, da je oporočitelj izjavo poslednje volje z lastno roko napisal (besedilo) in lastnoročno podpisal. Lastnoročnost zapisa naj omogoči ugotovitev identitete oporočitelja. Zapis z računalnikom ali s tujo roko ne zadostuje, lahko pa tuja oseba pomaga voditi roko oporočitelju, besedilo pa je lahko napisano tudi na zidu, drevesu ali podobno. Poslovilno pismo z izrecno določeno izjavo poslednje volje je treba šteti za lastnoročno oporoko, če so izpolnjeni drugi pogoji za veljavnost. Oporočitelj mora oporoko podpisati s svojim osebnim imenom, zadostuje tudi samo ime ali samo priimek, vzdevek, pod katerim je znan, ali oznaka družinskega razmerja (npr. vaša mama). Oznaka kraja in datuma oporoke ni pogoj za veljavnost oporoke, vendar pa je datum koristno označiti, zlasti glede na možnost obstoja kakšne »prejšnje« oporoke.«

PISNA OPOROKA pred pričami je redna, zasebna, pisna oporoka. Za to oporoko je najprej potrebno, da obstaja pisni sestavek (listina). Ni pomembno, kako je sestavek nastal – s tujo roko, z računalnikom – in kdo je pisec. Sestavek mora oporočitelj podpisati. Oporočitelj mora znati brati in pisati v jeziku, v katerem je napisan sestavek, in biti sposoben (zmožen) brati in pisati. Končno zahteva zakon, da mora oporočitelj podpisati oporoko ob prisotnosti dveh prič in hkrati izjaviti, da je pisni sestavek njegova poslednja volja. Obe priči morata biti istočasno prisotni in se na sami oporoki podpisati. Priče morajo biti poslovno sposobne ter znati brati in pisati, ne smejo pa biti dediči ali bližnji sorodniki oporočitelja.

SODNA OPOROKA je redna, javna oporoka – napraviti jo je mogoče samo s sodelovanjem sodišča kot javnega organa – in ustna oblika oporoke, ker oporočitelj sodišču ustno izjavi svojo poslednjo voljo. Namesto sodišču se lahko pod določenimi pogoji izjava o poslednji volji poda tudi konzularnemu predstavniku RS v tujini, poveljniku ladje ali letala ali vojaškemu poveljniku v času vojnega stanja.

USTNA OPOROKA je zasebna, izredna oblika oporoke, ki ni vezana na kakšno listino. Oporočitelj izjavi svojo poslednjo voljo ustno pred dvema pričama, ki morata biti sočasno navzoči. Ker je ustna oporoka izredna oblika oporoke, velja samo v primeru, če zapustnik zaradi izrednih razmer v času izjave poslednje volje ni mogel napraviti pisne oporoke. Izredne razmere so nevsakdanji dogodki objektivnega značaja: poplava, potres, epidemija, vojni dogodki, lahko pa so tudi okoliščine, ki so vezane na osebo konkretnega oporočitelja, subjektivne situacije: nenadna težka bolezen ali naglo, nepričakovano poslabšanje bolezni, nesreča v gorah ipd.

Jurij Gros, odvetnik

DELITE Z OSTALIMI:
GLASUJ:
Brez komentarjev
Bodite prvi in delite vaše mnenje!
Dodaj komentar
Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. S klikom na gumb Spletno oko prijavite komentar za katerega menite, da vsebuje sovražni govor.
Za dodajanje komentarjev se morate prijaviti.

O nas

NaDlani.si je spletni in tiskani medij oz. časopis brezplačnik, za Dolenjsko in Posavje. Tiskana izdaja NaDlani.si izhaja v 11 dolenjskih občinah in je brezplačnik Dolenjske, Posavja in Bele krajine.
info@nadlani.si
070 733 733

Prijava na elektronske novice

Prijavite se na E-novice in bodite obveščeni o novostih, aktualnih ponudbah, ugodnostih in nagradnih igrah.

Zadnji dodani prispevki

VIDEO: Ste že videli bolj vinjenega policista?

20.06.2018
Policisti so tisti, ki skrbijo za red v prometu. Pa jim ne uspe vedno. Tale šaljivi videoposnetek kaže policista, ki je očitno pogledal globoko v kozarec. D.P.

FOTO: Je voznica zaspala? Trije poškodovani v nesreči

20.06.2018
Delavci CP Trebnje so postavili zaporo prometa in uredili obvoz. ŠENTRUPERT - Ob 13.50 sta v Slovenski vasi, občina Šentrupert, trčili osebno in kombinirano vozilo. Gasilci PGD Trebnje in Šentrupert so zavarovali kraj ...

Planina Vogar

20.06.2018
Vogar je izredno lepa razpotegnjena planina, ki jo krasijo grbinasti travniki in številne pastirske kočice, ki so spremenjene v počitniške hišice. Lahko ste prepričani, da vam bo obisk Vogarja polepšal dan, saj se boste ...

Sredi noči akcija na Mirni

20.06.2018
Poškodovano osebo so gasilci prenesli do reševalnega vozila. MIRNA - Za gasilce, policiste in reševalce ni dneva ali noči. Ko je akcija, je akcija. Tako je bilo tudi minulo noč. Ob 2.11 so v Sokolski ulici na Mirni ...