• 2C Novo mesto
  • 00:45
  • Tor, 19.02.2019
  • Prijava
  • Registracija

Depresija – bolezen sodobnega časa

DELITE Z OSTALIMI:
GLASUJ:

Kaj sploh je depresija?

Depresija je pogosta čustvena in duševna motnja, ki se kaže na različne načine ter vpliva na človekovo razpoloženje, počutje, mišljenje, delovanje in vedenje. Vpliva na to, kaj si mislite o sebi in o svojem življenju, kako doživljate svet okoli sebe, vpliva na vaš spanec, apetit in druga telesna dogajanja. Pri pravi depresiji ne gre le za občasno slabo razpoloženje, ampak dolgotrajno žalost, občutke nemoči, krivde, pomankanje volje do življenja in do aktivnosti, v katerih ste nekoč uživali. Depresivni ljudje se težko prisilijo, da bi se enostavno bolje počutili.

Če padete v depresivno stanje, je pomembno, da o tem govorite s svojimi bližnjimi, prijatelji ali sorodniki in da poiščete pomoč. Depresija je ozdravljiva, vendar je k temu potrebno pristopiti celostno. Depresija ne prizadane le obolele osebe, ampak tudi njeno družino in prijatelje.

Svetovna zdravstvena organizacija je v 90. letih prejšnjega stoletja napovedovala, da bo do leta 2020 depresija postala drugi najpogostejši vzrok bolezni v razvitem svetu. Depresija se danes pojavlja pri 13 % odraslega prebivalstva oziroma pri 9 % odraslih moških in 17 % odraslih žensk v Evropski uniji. Vpliv depresije na kakovost življenja lahko enačimo s kakovostjo življenja posameznika s hudo telesno boleznijo, npr. z možgansko kapjo. Še posebej skrb zbujajoče je, ker je depresija vodilni dejavnik tveganja za samomorilno vedenje in ker velikokrat ni prepoznana in tudi ni zdravljena. Depresija namreč spada med tiste duševne bolezni, pri katerih je razlika med številom obolelih in zdravljenih prek 50-odstotna, kar pomeni, da je pri več kot polovici oseb z depresijo le-ta spregledana.

Pri depresiji se kemično ravnovesje v možganih poruši in človek dejansko ni več sposoben vstati, se obleči in živeti tako, kot je lahko še pred kratkim brez težav krmaril skozi vsakdanje življenje. V možganih se nivo seratonina – hormona sreče, ki je ”odgovoren” za dobro počutje – tako zniža, da človek potrebuje zunanji vnos te snovi, da se raven normalnega ravnovesja ponovno vzpostavi. Antidepresivi vplivajo na prenašalce impulzov med živčnimi celicami in izboljšujejo medcelično sporazumevanje ter s tem zdravijo depresijo. Eden izmed najpomembnejših prenašalcev, katerega ravnovesje je porušeno pri depresiji, je serotonin.

Vzroki nastanka depresije

Vzrok za nastanek depresije so lahko genske lastnosti osebe, pridobljene lastnosti ali neugodne življenjske okoliščine. Če je imel kdo v družini že to bolezen, je več verjetnosti, da se bo to zgodilo tudi vam. Prav tako so ljudje, ki so bolj ranljivi, ki ne zaupajo vase in v svoje sposobnosti ter na življenje gledajo bolj pesimistično, bolj dovzetni in ranljivi, da se jih bolezen dotakne. Depresija se lahko pojavi tudi ob težkih življenjskih okoliščinah, kot so finančne težave, kronična bolezen, težave v medsebojnih odnosih ali nenadna izguba službe, smrt v družini.

Depresija se pojavlja 2-3 krat bolj pogosto pri ženskah kot pri moških.  Prizadene lahko vsakogar ne glede na družbeni status, starost, spol ali izobrazbo.

Simptomi

Depresijo spremlja dolgotrajna žalost, iz katere depresivna oseba ne vidi izhoda, ne veseli se prihodnosti in nima moči za vsakdanje aktivnosti. Počuti se kot poraženec, kot nekdo, ki v življenju ni ničesar dosegel, na življenje lahko gleda kot na napako, ne vidi več pozitivnih strani, ne najde zadovoljstva v rečeh, ki so jo včasih veselile, počuti se krivo, razočarano, navadno so prisotni občutki tesnobe, odmaknjenosti, sovraštva. Oseba  izgubi zanimanje za druge ljudi, težko se odloča, izgubi voljo za  osebno nego, pojavlja se nespečnost, pomanjkanje apetita, pomanjkanje želje po spolnosti, misli na samomor.

Zdravljenje

Depresijo se da uspešno zdraviti z antidepresivi in s psihoterapijo, ki jo predpiše zdravnik. Tablete učinkujejo šele po treh tednih in pomembno je, da jih oboleli ne neha jemati takoj, ko se počuti boljše, ampak takrat, ko mu to dovoljuje zdravnik psihiater. Zdravljenje poteka dalj časa in v primeru predčasne opustitve zdravil obstaja večja verjetnost, da se bolezen ponovi.

Osebi, ki je zbolela za depresijo, lahko pomagate tako, da se družite z njo in razumete njeno nemoč in je ob tem ne obsojate. Bodite ji v oporo, ne pričakujte preveč od nje. Pojdite z njo v kino, na sprehod ali počnite nekaj prijetnega. Depresivna oseba naj si ne postavlja previsokih ciljev, saj se ob njihovi neuresničitvi  zaradi neuspešnosti lahko počuti še slabše. Dobro je, da je v družbi, čeprav ji ta sprva ne paše. Pomembno je, da smo potrpežljivi in vztrajamo tudi, če se počutje takoj ne obrne na bolje.

Kaj lahko naredimo sami za preventivo?

Obstajajo programi za preventivo, ki osebe, ki so že zbolele za depresijo, ali osebe, ki se pogosto srečujejo z depresivnimi stanji, ozaveščajo in pomagajo, da se v primeru, ko pride do teh stanj, kar se da najboljše odzovejo. Pristop, ki se ga učijo, temelji na čuječnosti (mindfulness) in vsebinah, ki poudarjajo prepoznavanje in obvladovanje depresije. Program razvija nov odnos do samega sebe – sprejemajoče zavedanje misli, čustev in telesnih reakcij.

Čuječnost je nepresojajoče zavedanje sedanjega trenutka. Ko smo čuječni, se zavedamo svojega trenutnega doživljanja, ne da bi ga poskušali spremeniti ali mu ubežati. Zavedamo se svojih misli, čustev, razpoloženja, telesnih občutkov in svojega vedenja, pa tudi zvokov, oblik in barv, vonjev in okusov, s katerimi prihajamo v stik. Svojega doživljanja se zavedamo z odprtostjo, sprejemanjem in radovednostjo. V številnih raziskavah je bilo ugotovljeno, da ima takšen pristop do lastnega doživljanja pomembne pozitivne učinke na številnih področjih življenja, vključno z boljšim počutjem, zmanjšanjem stresa, tesnobe in depresivnih občutij, izboljšanjem na področju partnerskih odnosov in večjo kakovost življenja nasploh.

Verjetno ta pristop ni primeren le za osebe, ki se srečujejo z depresijo, temveč za vse ljudi, ki bi radi naredili nekaj na sebi ter si želijo bolj kakovostno in polno življenje.

Š. Z.

 

DELITE Z OSTALIMI:
GLASUJ: