• 14C Novo mesto
  • 20:19
  • Ned, 24.09.2017
  • Prijava
  • Registracija

Kaj še lahko septembra sejemo in sadimo na vrtu

DELITE Z OSTALIMI:
GLASUJ:

Poletje se vztrajno bliža koncu, dnevi so vse krajši, temperature zraka se nižajo, to pa še ne pomeni, da je konec tudi z deli na vrtu. Nasprotno, septembra lahko poleg pobiranja pridelkov postorimo še marsikaj, grede pripravimo na zimo in posejemo še kar nekaj vrst zelenjave.

September je pravi čas za sajenje in sejanje zimske solate, motovilca, špinače, redkvic, radiča, blitve in še česa. Če bo kakšna gredica ostala prazna, lahko na njej posejete mešanice ali rastline za zeleno gnojenje, sicer pa svoje aktivnosti na vrtu prilagodite vremenskim razmeram: hladno in megleno jutro gotovo ni najprimernejši čas za to.

Motovilec in zimska solata sta najobičajnejša

A gremo lepo po vrsti. Motovilec lahko v tem času sejemo na površino, kjer so prej uspevale vrtnine, kot so krompir, čebula in česen, ne pa na površino, kjer je prej rasla solata. Seme motovilca kali od osem do 14 dni, raste pa tudi pri štirih stopinjah Celzija. Prvi pridelek bo na vrtu čakal že jeseni, nabrali pa ga boste lahko tudi še prihodnjo pomlad.

Zimska solata spomladi daje zgodnji pridelek. Posebej priljubljene so mehkolistne in krhkolistne zimske solate, ki jih zimska-solatalahko sejemo še vse do konca septembra. Morda bo ob ugodnih vremenskih pogojih uspešna tudi še kasnejša setev, vendar bo verjetnosti za to manj. Krhkolistno solato v septembru sejemo v razmiku enega tedna večkrat zapored. Seme kali od osem do 20 dni, sejemo pa jo lahko med por, ohrovt in česen. Da je čez zimo ne bo prizadel najhujši mraz, jo prekrijemo s kopreno, gnojimo pa jo zmerno – najboljše kar s kompostom.

Špinačo po septembrski setvi zalivamo. Sejemo jo na stalno mesto v dva centimetra globoke vrste, ki so med seboj oddaljene do 25 centimetrov. Špinača bo bolje uspevala na toplejših legah in poleg stročnic, tako kot motovilec pa je tudi špinača zelenjava, ki jo lahko uživamo še isto jesen. Špinačo za spomladansko rabo posejemo v drugi polovici septembra.

Septembra in oktobra sejemo tudi blitvo, ki jo čez zimo pokrijemo s kopreno. Blitve ne sejemo ali sadimo na grede, kjer smo prej gojili rdečo peso in špinačo, lahko pa sadike posadimo tja, kjer sta prej uspevala krompir in korenje. Če bo zima mila, bo blitva prezimila tudi povsem na prostem, ob pobiranju listov pa pazimo, da spodnjih pet centimetrov pustimo. Rastlina si bo hitro opomogla in pognala mlade liste. Nabirajte manjše, saj so tisti večji lahko že precej nitasti in slabšega okusa.

Do konca septembra lahko sejemo tudi redkvico, ki jo bomo pobirali do res pozne jeseni. Poleg redkve je še vedno primeren čas tudi za kolerabo in setev čebule, ki jo novembra presadimo, spomladi pa uporabimo kot mlado čebulo. Za spomladanski pridelek lahko posejemo tudi rabarbaro, rukolo, spomladansko zelje in radič, ki bo počakal na prostem ali pod folijo, nikar pa ne hitimo s sajenjem zimskega česna, saj je za to primeren šele konec oktobra.

jagodeKaj je treba postoriti na sadnem vrtu?

Zgodnjejesenski dnevi so še primeri za presajanje jagod, pri čemer uporabimo precej komposta, to pa je tudi čas sajenja drevesnih vrst. Tla so še vedno ogreta, kar bo spodbudilo rast korenin. Strokovnjaki v tem času priporočajo sajenje breskev in nektarin, morda tudi ribeza in robide, ostale vrste pa lahko sadimo tudi kasneje. Sicer pa je treba na sadnem vrtu porezati lanske poganjke malin, ki so obrodili letos, in privezati letošnje. Ti bodo obrodili prihodnje leto. Vse plodove, ki kažejo znake gnilobe, je treba odstraniti, da preprečimo širjenje bolezni, po potrebi pa je treba rastline z mrežo zaščititi proti radovednim pticam. Če veje dreves kažejo znake bolezni, jih je treba prav tako odrezati.

Zeliščni in okrasni vrt

Občutljiva zelišča je treba zaščititi pred hudim mrazom oziroma jih prenesti v toplo gredo. Enoletna zelišča poberemo in se lotimo trajnih: zdaj jih lahko obrežemo, izkopljemo in razdelimo na več delov, peteršilj, rožmarin in drobnjak pa presadimo v lončke, da bodo pozimi ves čas sveži. Na okrasnem vrtu pa v tem času posadimo čebulnice in presadimo potonike ter perunike. Odmrle enoletnice odstranimo, trajnice pa lepo oskrbimo, da bodo počakale čez zimo.

Kaj posejati na prazne dele vrta?

Tako imenovano zeleno gnojenje je zelo dobrodošlo in vse bolj priljubljeno. Rastline, ki jih za zeleno gnojenje posejemo septembra, prst varujejo pred nepotrebnim plevelom, s koreninami izboljšujejo njeno strukturo, zeleni deli, ki jih zakopljemo v tla, pa so naravna hrana za poznejše posevke in koristne živali. Na dele vrta, ki bodo prezimili prazni, zasadimo enoletno deteljo, gorčico, oljno ogrščico in volčji bob. To bo zemljo zrahljalo in pognojilo, tako da boste spomladi potrebovali občutno manj drugih gnojil, pa naj bo to le kompost ali hlevski gnoj.

Dela na vrtu je torej še dovolj, glede na dokaj toplo vreme pa je tudi še precej prijetno. Uživajte zunaj, dokler še lahko, saj bo zima ne glede na indijansko poletje prej ali slej pritisnila.

Pripravila: Mojca Sladič

DELITE Z OSTALIMI:
GLASUJ:
Brez komentarjev
Bodite prvi in delite vaše mnenje!
Dodaj komentar
Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. S klikom na gumb Spletno oko prijavite komentar za katerega menite, da vsebuje sovražni govor.
Za dodajanje komentarjev se morate prijaviti.

O nas

NaDlani.si je spletni in tiskani medij oz. časopis brezplačnik, za Dolenjsko in Posavje. Tiskana izdaja NaDlani.si izhaja v 11 dolenjskih občinah in je brezplačnik Dolenjske, Posavja in Bele krajine.
info@nadlani.si
070 733 733

Prijava na elektronske novice

Prijavite se na E-novice in bodite obveščeni o novostih, aktualnih ponudbah, ugodnostih in nagradnih igrah.

Zadnji dodani prispevki

Referendum ni uspel, pobudniki po ustavno presojo

24.09.2017
Volilna udeležba je bila nizka: 20,7% vseh volilnih upravičencev je prišlo na volišča. NOVO MESTO - Ob 19. uri je bilo konec glasovanja, nekaj pred 21. uro pa so bili prvi delni izidi referenduma o drugem tiru ...

Dolenjska ima najtežjo bučo v Sloveniji

24.09.2017
V soboto je Mozirski gaj gostil izbor za najtežjo bučo v Sloveniji. NOVO MESTO – Že sedmo leto zapovrstjo so v Mozirskem gaju pozvali vse, ki imajo lepe in velike buče, da jih pripeljejo na Državno tekmovanje v ...

Jožeta še niso našli

24.09.2017
Včeraj smo poročali o iskanju pogrešane osebe na področju Novega mesta. NOVO MESTO – V petek so bili policisti obveščeni, da svojci od 21. 9., od popoldanskih ur, pogrešajo 63-letnega Jožeta Kocjana s Šegove ulice ...

Živila, ki so bogata s probiotiki

24.09.2017
Ime probiotik izvira iz grških besed pro (za) in bios (življenje), torej izraz pomeni “za življenje”. In res, probiotiki so živi mikroorganizmi, oziroma  dobre bakterije, ki izboljšajo delovanje mikroklime prebavil. ...