• 18.67C Novo mesto
  • 11:13
  • Ned, 21.04.2019
  • Prijava
  • Registracija

Mala čistilna naprava

DELITE Z OSTALIMI:
GLASUJ:

Okolje bo od nas v prihodnosti zahtevalo vedno več pozornosti. Ljudje se še vedno premalo zavedamo dragocenosti pitne vode in naravnih dobrin, ki so na nekaterih koncih sveta bolj, na drugih manj dostopne.

V Sloveniji imamo zaenkrat na večini območij dovolj pitne vode, v primerjavi z drugimi evropskimi državami spadamo celo v sam vrh držav z zadostnimi količinami pitne vode. Vendar kljub temu to ne pomeni, da nimamo težav oziroma nam na vodo ni treba paziti in z njo kar se da skrbno ravnati.

Vodo najbolj onesnažujemo v velikih industrijskih obratih, v kmetijstvu se uporabljajo velike količine gnojil in sredstev za zatiranje škodljivcev, ki se spirajo v talne in podzemne vode, s cest in urbanih površin se spirajo nevarne kemikalije. Izvori pitne vode v Sloveniji v veliki meri izhajajo iz podzemne vode in so že onesnaženi – najbolj na severovzhodnem delu države. Ukrepi za ohranjanje in izboljšanje kakovostih vodnih virov so kot dober primer izgradnja čistilnih naprav in obratov z napredno tehnologijo.

 

Po zakonu bodo morala vsa gospodinjstva do leta 2021 (za tiste objekte, za katere je bilo gradbeno dovoljenje izdano pred 14.12.2002 in nimajo urejenega odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode) primerno urediti odvajanje odpadnih voda in sicer tako, da se priključijo na javno kanalizacijsko omrežje. Za tiste objekte, ki imajo čiščenje odpadne vode urejeno s pretočno greznico (oz. v skladu s prepisi v času gradnje objekta), pa je rok ob prvi obnovi objekta. Kjer to ne bo možno, bodo lastniki morali poskrbeti za nepretočno greznico ali malo čistilno napravo, ki je lahko biološka ali rastlinska. Že v tem trenutku za novogradnje brez urejene dokumentacije za odvajanje odpadne vode ne morete pridobiti  gradbenega dovoljenja.  Odgovornost je v določeni meri na strani občin, ki bodo morala poskrbeti za kanalizacijska omrežja, posamezniki, ki so predaleč, da bi se lahko priključili na javno omrežje, pa bodo morali poskrbeti za odvajanje odpadnih voda preko malih čistilnih naprav.

Veliko enodružinskih hiš ima trenutno pri urejanju z odvajanjem odpadnih vod zgrajene greznice. Poznamo nepretočne in pretočne greznice. Nepretočne greznice je treba ob njihovih zapolnitvi izprazniti, medtem ko pri pretočnih greznicah odpadne vode izpustimo v podzemlje, kjer ob stiku s podtalnico onesnažujejo pitno vodo. Odvajanje iz pretočnih greznic v površinske vode ni dovoljeno. Po letu 2017 bodo dovoljene le nepretočne greznice oz. greznice, ki bodo vodo očistile do te mere, da bo po predvidenih standardih lahko izpuščena v ponikalni sistem.

BIOLOŠKA ČISTILNA NAPRAVA

Pri biološki čistilni napravi (BČN) ne potrebujemo gradbenega dovoljenja, saj gre za enostaven objekt. Če jo postavimo k obstoječi hiši, je dovolj da obvestimo pristojno komunalno podjetje. Ko je čistilna naprava postavljena, komunalni službi dostavite tehnično dokumentacijo, na podlagi katere boste delno oproščeni plačila okoljske dajatve za obremenjevanje odpadnih voda.

Prednosti:

–          nižja nabavna cena,

–          manjši prostor za vgradnjo,

–          po daljši odsotnosti je potreben vnovični zagon,

–          neobčutljivost na nizke temperature,

–          izdelana po standardu, zato ne potrebuje dodatnih meritev.

Lastnik zemljišča mora za BČN zagotoviti izkop jame in betonsko podlago. Do BČN je treba napeljati elektriko, dovod odpadne vode in odtok prečiščene vode. Za enodružinsko hišo zadošča 1,8 m globoka jama premera 1,5 m oziroma mora biti na vse strani od 30–50 cm večja, kot so zunanje dimenzije BČN. Če BČN vgradimo pod vozno površino, nanjo namestimo povozni pokrov nosilnosti do 12,5 tone.

Sledi prvi zagon, ki je odvisen od količine odpadne vode, ki se steka v napravo. Princip delovanja RČN temelji na mikroorganizmih, ki se morajo še razviti. To običajno traja od enega do šest mesecev. Biološka čistilna naprava deluje tako, da se v biološki stopnji aktivno blato z mešanjem in prezračevanjem vzdržuje v stalnem gibanju, kar omogoča pospešeno naravno samočiščenje, saj se raztopljene in neusedljive snovi spremenijo v obliko, ki se lahko useda. Mikroorganizmi predelajo organske in mineralne snovi v vodi, ki se v času mirovanja naprave usedejo na dno kot aktivno blato. Očiščeno vodo, ki ostane na vrhu, lahko izpustimo v vodotok ali tla. Po fazi sedimentacije se začne izčrpavanje očiščene vode. To je urejeno s črpalko in postopek čiščenja se spet začne. Ko naprava polno deluje, smo lahko odsotni tudi do mesec in pol in bo še vedno delovala, po daljši odsotnosti pa jo moramo znova zagnati.

Cene naprav so različne, odvisne od zapletenosti tehnologij, ki jo uporabljajo. Čistilne naprave za štiričlansko družino so na voljo že za približno 2.000 evrov. Ponudbe običajno ne vključujejo gradbenih del, temveč čistilno napravo, prevoz, vgradnjo, montažo in zagon. Pri normalnem delovanju se stroški elektrike gibljejo od 20 do 50 evrov na leto. Če imamo BČN, ki deluje brez elektrike, lahko pri tem strošku prihranimo. Edini strošek je vzdrževanje in servisiranje enkrat na leto, kar znese okoli 100 evrov. Velik strošek je lahko praznjenje mulja, ki ga opravi komunalno podjetje enkrat na tri leta, saj ga vsaka občina obračunava po svojem ceniku in se zelo razlikuje.

 

RASTLINSKA ČISTILNA NAPRAVA

 

Pri novogradnji za RČN ne potrebujemo posebnih dovoljenj, saj gre po zakonu za enostaven objekt. Če bo RČN stala v območju Nature 2000 ali drugem ekološko pomembnem oziroma varovanem območju, je potrebno dovoljenje Agencije RS za okolje. Postavitev RČN bo enodružinski proračun obremenila za približno 3.000 evrov.

Na daljši rok je rastlinska čistilna naprava cenejša rešitev za čiščenje odpadnih komunalnih voda, saj za njeno delovanje ne potrebujemo elektrike, strojne opreme in mehanskih delov, ki jih je treba menjati in servisirati.

Prednosti

–          deluje brez elektrike,

–          nizki stroški obratovanja in preprosto vzdrževanje,

–          okolju prijazna, saj deluje brez kemikalij,

–          deluje brez hrupa,

–          primerna za nestalno naseljene objekte,

–          na podlagi rezultatov prvih meritev se na komunali naredi ocena obratovanja in zniža okoljsko dajatev za 90 %.

Prostor, kjer postavimo RČN, je odvisen od terena v okolici hiše, pomembno pa je, da je od hiše do RČN naklon, da vode ni potrebno prečrpavati.  Za enodružinsko hišo izkopljemo jamo za en ali dva manjša bazena, odvisno od tipa RČN. Za eno osebo je potrebno od 1,5 do 2,5 kvadratnega metra površine. Za štiričlansko družino tako zadošča že približno šest kvadrat­nih metrov velika naprava. Jama mora biti globoka od 50 do 100 centimetrov. Prekrijemo jo z vodotesno folijo ali vstavimo vodotesno zvarjeni modul. V modul namestimo iztočne cevi in nasujemo pesek različne debeline po slojih. Tik pod vrhom namestimo še dotočne perforirane cevi, ki jih zasujemo s peskom, tako da niso vidne in da voda ne priteče na površje. V pesek oziroma granulat zasadimo vlagoljubne rastline, najpogosteje navadni trs, ki svojo polno vegetacijo doseže po koncu druge rastne sezone. Nazadnje moramo RČN povezati z odpadno vodo iz hiše, ki jo skozi obstoječo greznico ali dvo- ali triprekatni usedalnik in jašek pripelje v čistilno napravo.

Po določenem času se vzpostavi mikrobno ravnovesje. Kar 80 odstotkov čiščenja opravijo mikroorganizmi, 20 odstotkov pa prispevajo rastline, ki jim dovajajo kisik. V treh do šestih mesecih pristojen laboratorij opravi meritve na iztoku, da ugotovi, ali RČN dosega parametre, ki so predpisani za izpust prečiščene odpadne vode v okolje. Na koncu procesa vodo lahko zbiramo v zadrževalniku, kot je okrasni bajer, ali pa jo speljemo v ponikalnico, vendar moramo prej pridobiti vodno soglasje. Ker je odpadna voda topla, čistilna naprava pa je vkopana pod zemljo, v njej temperatura nikoli ne pade pod ledišče, prav tako pozimi ne zamrzne.

Vzdrževanje RČN je preprosto. Na tri leta moramo odstraniti mulj iz usedalnika. Za to poskrbi  lokalno komunalno podjetje, ki blato odpelje v centralno čistilno napravo. Če imamo registrirano kmetijsko dejavnost, ga lahko sami prečrpamo v gnojišče in ga po šestih mesecih razlijemo po svojih kmetijskih površinah. Pesek moramo zamenjati po dobrem desetletju, lahko tudi šele po 20 letih, če je vzdrževanje oziroma praznjenja usedalnika dobro opravljeno. V odtoke ne smemo zlivati prevelikih količin olja, dezinfekcijskih sredstev in agresivnih pralnih sredstev, saj s tem uničimo mikroorganizme v čistilni napravi.

Pridobite ponudbe čistilne naprave za vaš dom:

Ime (obvezno)

Vaš eMail (obvezno)

Vaš telefon (obvezno)

Koliko osebne naprave

Sporočilo

Vir in foto: Špela Zmrzlikar

DELITE Z OSTALIMI:
GLASUJ: