• 10C Novo mesto
  • 14:30
  • Pon, 20.11.2017
  • Prijava
  • Registracija

Pridobitev lastninske pravice na nepremičninah s priposestvovanjem

DELITE Z OSTALIMI:
GLASUJ:

Številni se srečujejo z različnimi pravnimi vprašanji, na katere ne poznajo pravega odgovora. Ko sodelovanju smo zato povabili odvetnika Jurija Grosa iz Trebnjega, ki tokrat pojasnjuje vprašanje pridobivanja lastninske pravice  na nepremičninah s priposestvovanjem, s čimer se v svoji praksi pogosto srečuje.

Lastninska pravica je pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati ter z njo razpolagati. Lastninska pravica se pridobi na podlagi pravnega posla, dedovanja, zakona aki odločbe državnega organa. V konkretnem prispevku se bom omejil na pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem, ki je pridobitev na podlagi zakona.

Pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem je bila v R. Sloveniji v pretekli sodni praksi precej pogost in tudi najbolj poznan izviren način pridobitve lastninske pravice. Navedeno je veljalo predvsem do uveljavitve Zakona o zemljiški knjigi (ZZK) iz leta 1995, oziroma do  uveljavitve Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ko je zemljiška knjiga pridobila na pomenu in se vpisi na podlagi pravnih poslov redno opravljajo. V primerljivi tuji sodni praksi je pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem manj pomemben in zelo izjemen način pridobitve lastninske pravice, do česar bo najverjetneje v prihodnje prišlo tudi pri nas.

Do priposestvovanja nepremičnine po SPZ pride, če je mogoče dokazati, da je nekdo imel v posesti nepremičnino določeno dobo (10 let), torej ko poteče priposestvovalna doba, in če je bila posest dobroverna in lastniška. Opozoriti je potrebno še na določbo SPZ, ki določa, da na javnem dobru priposestvovanje ni mogoče. Običajno ni problem dokazati, da je imel nekdo dejansko v posesti nepremičnino določeno dobo, dostikrat pa se zatakne pri dokazovanju dobre vere.

Do uveljavitve SPZ (1. 1. 2003) je priposestvovanje urejal Zakon o temeljnjih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR). Navedeno je pomembno, ker se navedeni zakon še vedno uporablja za priposestvovanje nepremičnin, pri katerih se je priposestvovalna doba iztekla do prenehanja njegove veljavnosti. V ZTLR je bilo določeno, da dobroverni zakoniti posestnik nepremičnine, na kateri ima nekdo drug lastninsko pravico, pridobi le-to na njej s priposestvovanjem po izteku desetih let. Posest je bila zakonita, če je temeljila na veljavnem pravnem naslovu, ki je potreben za pridobitev lastninske pravice in če ni bila pridobljena s silo, zvijačo ali z zlorabo zaupanja, dobroverna pa je bila, če posestnik ni vedel, ali ni mogel vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti ni njegova. Domnevalo se je, da je posest dobroverna. Daljša 20-letna priposestvovalna doba pa je bila potrebna v primeru, da je bila posest samo dobroverna in ne zakonita. SPZ je takšno razlikovanje odpravil, saj pozna le še lastniško posest, lastniški posestnik pa je tisti, kdor ima stvar v posesti, kot da je njegova in ne ve ali ne more vedeti, da ni upravičen do posesti. Tudi presoja dobrovernosti posestnika je nekoliko drugačna, saj 28. člen SPZ določa, da posestnik ni v dobri veri, če je vedel ali mogel vedeti, da do posesti ni upravičen. Dobroverni lastniški posestnik je tako tisti, ki je v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik stvari. ZTLR je torej za zakonito in dobroverno posest štel posest, ki je temeljila na veljavnem pravnem naslovu in ki ni bila pridobljena na nepristen način, po SPZ pa je dobrovernost podana le tedaj, kadar posestnik misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice, saj je le tedaj bil lahko v opravičeni zmoti glede svoje lastninske pravice.

Poenostavljeno rečeno do priposestvovanja nepremičnine po določilih SPZ sploh ne more priti, če se tisti, ki zatrjuje posest ni vpisal v zemljiško knjigo (kasneje pa bi se ugotovilo, da je vpis neveljaven).

Vsakdo, ki zatrjuje pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem in se oseba, ki je kot lastnik vpisana v zemljiško knjigo s tem ne strinja, mora svojo pravico uveljavljati s tožbo. V primeru, da se zemljiškoknjižni lastnik s tem strinja pa zadostuje takoimenovana posadna listina, ki je izjava osebe, ki jo izstavlja, da priznava določeni osebi izvirno pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, podpis na njej pa mora biti notarsko overjen.

Glede na navedeno je potrebno ugotoviti, da bo v prihodnosti institut pridobitve lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem izgubljal na svojem pomenu in bo bolj izjema kot pravilo, do takrat pa še vedno predmet številnih pravd, med drugim tudi tistih, s katerimi se skuša pogosto obiti pravila Zakona o kmetijskih zemljiščih glede predkupne pravice določenih predkupnih upravičencev, o čemer več v prihodnjih prispevkih.

Jurij Gros, odvetnik

DELITE Z OSTALIMI:
GLASUJ:
Brez komentarjev
Bodite prvi in delite vaše mnenje!
Dodaj komentar
Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. S klikom na gumb Spletno oko prijavite komentar za katerega menite, da vsebuje sovražni govor.
Za dodajanje komentarjev se morate prijaviti.

O nas

NaDlani.si je spletni in tiskani medij oz. časopis brezplačnik, za Dolenjsko in Posavje. Tiskana izdaja NaDlani.si izhaja v 11 dolenjskih občinah in je brezplačnik Dolenjske, Posavja in Bele krajine.
info@nadlani.si
070 733 733

Prijava na elektronske novice

Prijavite se na E-novice in bodite obveščeni o novostih, aktualnih ponudbah, ugodnostih in nagradnih igrah.

Zadnji dodani prispevki

Na avtocesti umrla 36-letna voznica

20.11.2017
Zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče poziva policija morebitne očividce za podatke o prometni nesreči. CELJE, VRANSKO - Nekaj čez deveto uro, so bili policisti obveščeni o prometni nesreči, v kateri je umrla ...

FOTO: Eko kmet Kukenberger še korak naprej v smeri odličnosti

20.11.2017
Z novo sirarno bodo lahko na kmetiji še odločneje sledili trendom odličnosti. GORENJE PONIKVE - Delo na kmetiji se je v zadnjih desetih letih spremenilo. Med tiste, ki postavljajo nove trende in mejnike, sodi zagotovo tudi ...

Tudi oživljanje mu ni pomagalo

20.11.2017
Pomoč so mu nudili tudi z defibrilatorjem. ZAVRČ – Ko se rešuje življenje, šteje vsaka sekunda. Najslabše je, da ne naredimo nič. Za življenje so se včeraj borili tudi v Zavrču. Ob 11.07 so v naselju Hrastovec, ...

Slovenija "čez noč" ostala brez Dragića, Murića in Macure

19.11.2017
Na seznamu Rada Trifunovića tako ostaja dvanajst košarkarjev. LJUBLJANA - Zgolj dan pred začetkom priprav na prvi dve kvalifikacijski tekmi za SP je selektor Rado Trifunović prejel novico, da se zaradi klubskih obveznosti ...