• 5.64C Novo mesto
  • 08:59
  • Sre, 20.03.2019
  • Prijava
  • Registracija

Visoke grede

DELITE Z OSTALIMI:
GLASUJ:

Visoke grede so način sonaravnega pridelovanja zelenjave. Preizkušene so bile že v mnogih vrtovih in količina zdravih pridelkov je obilna.
Pri tem ekološkemu načinu pridelave zelenjave umetnih gnojil in škropiv ne uporabljamo, saj s samim načinom priprave vzpostavimo zelo dobre pogoje za nastanek rodovitne zemlje. Ena od prednosti visokih gred je tudi ta, da se vam pri obdelovanju zemlje ni treba sklanjati, pri čemer vam bo hvaležna hrbtenica. Velikokrat se visoke grede uporabijo v primerih, ko je zemlja težka, se kepi ali je pomešana z glino in jo z orodjem težko obdelujemo.
Kitajci veljajo za prve uporabnike visokih gred. V južni Kitajski jih uporabljajo že stoletja za intenzivno pridelovanje zelenjave. Na manjšem prostoru z manj dela dosežejo večje učinke. Zemljo izboljšujejo s humusom, kuhinjskimi odpadki, gnojem domačih živali in drugimi organskimi odpadki.

Grede kot del permakulturnega vrta
Permakultura je širši pojem in predstavlja kompleksen sistem, pri katerem skušamo ustvariti trajnostni življenjski prostor s posnemanjem vzorcev iz narave. Izhaja iz besed permanentna in agrikultura oziroma kultura. Permakultura sloni na natančnem in preudarnem opazovanju narave in prepoznavanju njenih naravnih vzorcev in načel ter vključevanje le-teh v naše okoliščine. Etika permakulture poudarja skrb za naravo, skrb za ljudi in pravičen delež za vsa živa bitja. Spodbuja nas, da mislimo in delujemo odgovorno v odnosu drug do drugega in do zemlje, ki nas hrani. Z vrtnarjenjem po načelih permakulture lahko vsakdo ustvari svoj bujni eko vrt. Permakultura nam ponuja praktična znanja, s katerimi se naučimo bolje uporabiti razpoložljive obnovljive vire, da z manj truda dobimo več pridelka. Izkoristimo moč naravnih procesov in delovanje majhnih živalic, ki živijo v prsti. V visokih gredah s pomočjo naravnih odpadnih materialov (odlomljene veje dreves, pokošena trava, slama, odpadna ovčja volna, kompost iz organskih odpadkov, hlevski gnoj) ustvarimo dodatno energijo za rast pridelka. Umetnih gnojil tako ne potrebujemo. Razkrajanje materialov v gredici ustvari toplo in vlažno okolje ter rahel humus, v katerem naše rastline bujno uspevajo. Za manjšo izgubo ustvarjene energije rastline še dodatno zastremo in tako preprečimo tudi rast plevela.
Trud, da proizvedemo čim manj odpadkov, je pomemben. Odpadek je neuporabljen vložek našega truda, naj bo v delu, času ali denarju. Zato preden nekaj zavržemo, premislimo o svojih potrebah in zmožnostih. Na primer iz kuhinjskih odpadkov naredimo svoj kompost, namesto da jih zavržemo v smeti. S kompostiranjem in vrtnarjenjem v visokih gredah iz naravnih materialov ustvarjamo rahel humus, ki ga lahko uporabimo tudi za zasaditev cvetličnih in zeliščnih lončkov. S tem prihranimo pri denarju za nakup vrtne zemlje, se izognemo novi odpadni embalaži in tako prispevamo k ohranjanju našega okolja. Presežek pridelka shranimo za zimo, ga delimo ali zamenjamo z drugimi.

Kako jo pripravimo?
Najprimernejši čas za izdelavo visoke grede je pozna jesen. Imamo dovolj potrebnega materiala in spomladi se greda ogreje in je pripravljena na zgodnjo setev ali saditev. Mesto za visoko gredo izberemo v smeri sever jug, tako da se ne bo dogajalo, da bi se preveč segrevala. Mesto naj bo osvetljeno, sončno in brezvetrno. Visoke grede so navadno pravokotne oblike. Iz lesa naredimo okvir, pri čemer lahko izbiramo med macesnovim, hrastovim, smrekovim lesom – pomembno je, da je les odporen in prehitro ne prepereva (smrekov les npr. ni tako odporen, je pa cenovno lažje dostopen). Okvir lahko postavimo kamor koli, ni pomembno, kakšna je podlaga. Okvir je običajno v velikosti 1 m širine, 2 m dolžine in 0.5-1.2 m višine. To je le nek osnovni okvir oziroma primer dobre prakse, dimenzije lahko prilagajamo glede na potrebe in zmožnosti, ki jih imamo. Če je greda na stalnem mestu, jo lahko ogradimo tudi s kamenjem ali opeko.
Uporabimo sistem tretjin; na prvo tretjino postavimo okoli 30 cm lesa oz. grobih vrtnih ostankov, nato tanko plast kartona, 30 cm volne, listja ali sena in nato še 30 cm zemlje. V praksi večinoma ne upoštevamo slojev na centimeter natančno in to niti ni najbolj pomembno. Za prvi del uporabimo grobe vrtne ostanke, kot so veje dreves in grmov – ta del služi drenaži. Veje naj bodo gosto prepletene. Nato napravimo plast vlažnega mešanega listja in ga prekrijemo s 5 cm zemlje. Z lopato potlačimo iz vseh strani. Nato napravimo 5 cm debelo plast komposta, ki naj ima čim več deževnikov, in jo prekrijemo z nekaj šote. Gredo prekrijemo še s 15 do 20 cm debelo plastjo vrtne zemlje, ki smo ji primešali drobni kompost. Če nimamo dovolj komposta, lahko primešamo tudi šoto, ki zadržuje vlago in rahlja strukturo. Na koncu gredo zaščitimo z vrtnimi odpadki, listjem, slamo ali lubjem. Greda se bo s časom posedla, dodamo ji zastirko v obliki sena ali pokošene trave.

Prednosti in slabosti
Prednost visoke grede je, da voda lahko drenira, torej nemoteno odteka v spodnji del. Srednji del dvignjene grede ima zaradi volne, listja ali sena visoko sposobnost vpijanja vode. Ko dežuje, se voda vpije v pripravljene materiale in kasneje lahko odteka. Voda, ki ostane, omogoča, da rastline iz nje črpajo. Slabost visoke grede je večja občutljivost na sušo. V poletni vročini se zemlja veliko hitreje osuši in tako moramo grede pogosteje zalivati. Na visoke grede moramo vedno potresti zastirko, da zmanjšamo izsuševanje. Visoke grede niso trajne in vsakih nekaj let moramo narediti nove.
Pri visokih gredah so tla toplejša, saj se pri razpadanju organskih snovi, ki jih tvori osnova visoke grede, sprošča energija. To omogoča zgodnejši pridelek zelenjave. Ko je zemlja dvignjena od tal, lažje diha. V prsti, kjer je dovolj zraka in dovolj vlage (vlažno zračni režim), se vzpostavijo idealni pogoji za nastanek humusa in s tem rastline lažje in hitreje uspevajo.

Kaj lahko pridelujemo?
Vse vrste zelenjave, od bučk, česna, čebule, paradižnika, pora, graha, repe, blitve, korenja, solate, endivije in artičok do krompirja, jagod, rabarbare in začimb.
Pri vzpostavitvi sistema visokih gred boste začeli bolj podrobno razmišljati o zemlji. Prisluhnili ji boste, jo skušali razumeti in se po njej ravnati. Ne nazadnje se v naravi vedno vse odvija tako kot je treba, le mi ljudje se moramo naučiti, kako bolj prisluhniti naravnim sistemom, ki že tisočletja utečeno delujejo.
Vir: Špela Zmrzlikar

DELITE Z OSTALIMI:
GLASUJ: