
Predstavniki držav članic EU so se dogovorili o besedilu predloga Evropske komisije o zmanjšanju prisotnosti rakotvornega akrilamida v živilih. Proizvajalci živil, restavracije in verige hitre prehrane bodo morali vpeljati obvezne, ki bodo zagotavljali, da vsebnost akrilamida v njihovih izdelkih ne preseže določenih meril.
Doslej se je EU zanašala zgolj na samoregulacijo in prostovoljno voljo industrije po zmanjšanju akrilamida v hrani. A ta pristop se ni izkazal za učinkovitega, je sporočila Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS). Tu se zavzemajo, da je treba določiti zavezujoče mejne vrednosti akrilamida v živilih, to pa naj seveda velja tudi za uvožena živila.
»Petnajst let znanstveniki vedo o kancerogenosti akrilamida v hrani in opozarjajo o vplivih na zdravje. A kljub temu se vsebnosti tega kancerogenega tehnološkega onesnaževala v živilih nič kaj ne znižujejo, zato je spodbudno, da je EK končno sprejela zavezujoče ukrepe in bo industrija zdaj morala zmanjšati količine akrilamida v pečenem krompirčku, čipsih, kruhu, keksih ali kavi,« je povedala predsednica evropske potrošniške organizacije BEUC.
Marjana Peterman, prehranska strokovnjakinja pri ZPS, pa dodaja: »Tako Zveza potrošnikov Slovenije kot tudi druge evropske potrošniške organizacije, članice BEUC, smo pri testiranju živil na akrilamid odkrile velike razlike v količini akrilamida v enakih živilih. Če torej uspe nekaterim proizvajalcem zmanjšati količino akrilamida, potem lahko seveda to storijo tudi vsi drugi. Nihče pa ne zahteva prepoved proizvodnje teh živil zaradi tega.«
Kaj je akrilamid?
Akrilamid je kemična snov, ki naravno nastane v škrobnih živilih (npr. krompir, žita), ko jih toplotno obdelujemo pečemo, cvremo ali pražimo s temperaturo nad 120° C in ob pomanjkanju vlage. Pri daljši obdelavi živila nad 120° C nastaja več akrilamida. Snov v prehrani povzroča raka pri živalih, zato verjamejo, da povečano tveganje velja tudi za ljudi vseh starostnih skupin. Da je akrilamid v hrani kancerogen, je zdaj tako že popolnoma jasno.
Za manj akrilamida v domači kuhinji …
• Živila raje kuhajte v vodi, na pari ali pa jih dušite.
• Nastanek akrilamida pri pripravi živil doma lahko zaviramo z dodajanjem različnih zelišč, kot so npr. rožmarin, zeleni čaj, žajbelj in limonin sok.
• Pri pečenju dodajajte vodo in hrano zapecite do zlato rumene barve, dele, ki so temno rjave ali črne barve, odrežite.
• Temperaturo pečice ali olja v fritezi nastavite na največ 170º C, živilo pa dejate v pečico ali fritezo predhodno blanširano, odcejeno in še toplo.
• Živila med pečenjem na žaru pogosto obračajte, tako da se posamezni deli ne zažgejo.
• Krompir shranjujte v temnem, hladnem prostoru (ne manj kot 8ºC) in ne v hladilniku.
• Krompir za pečenje ali cvrtje narežite na debelejše kose in jih pol ure pred peko namakajte v vodi, lahko ga pred peko tudi blanširate (nekajminutno kuhanje v vreli vodi)
• Izogibajmo se živilom, ki vsebujejo veliko akrilamida.
Poglejte še, katera živila vsebujejo največ te snovi:
Vrsta živila | Količina akrilamida v mikrogramih/kg |
Pomfrit, čips | ≤ 50- 3500 |
Krompirjevi ocvrtki | 170-2287 |
Pekarski izdelki | ≤ 50- 450 |
Piškoti, toast, krekerji | ≤ 30-3200 |
Kruh | ≤ 30- 162 |
Žita za zajtrk (kosmiči, misliji) | ≤ 30-1346 |
Panirana perutnina | 39- 64 |
Panirane ribe | 30- 39 |
Mleta kava | 170- 230 |
Vir: ZPS, M. S.
Spremljajte nas