• C Novo mesto
  • 08:09
  • Čet, 28.09.2023

Cafe racer – vožnja s stilom

Cafe racer je lahko, a hkrati močan motocikel, ki je optimiziran predvsem za hitrost in upravljanje, ne pa za udobje. V kolikor želite kratke razdalje prevoziti hitro, je cafe racer odlična izbira. Karoserijska in nadzorna postavitev spominjata na cestne dirkalne motocikle Grand Prix iz šestdesetih let prejšnjega stoletja. Iz tega razloga je cafe racer znan po svojem minimalističnem slogu, ki vključuje nizko nameščena krmila, podolgovat rezervoar za gorivo in izrazit cafe racer sedež. Pogosto so tudi oprijemala za kolena nameščena v vdolbini rezervoarja za gorivo.

Izraz cafe racer izvira iz zgodnjih šestdesetih let iz Londona. Britanski ljubitelji motornih koles, predvsem člani mladinske subkulture Rocker ali “Ton-Up Boys” so motorna kolesa uporabljali za kratke, hitre vožnje med priljubljenimi kavarnami. Med priljubljene kavarne članov Rocker sta se zapisali predvsem kavarna Busy Bee v Watfordu in kavarna Ace v Stonebridgeu.

V povojnem obdobju je v Britaniji lastništvo avtomobilov še vedno veljalo za neobičajno, a si je ob koncu petdesetih let prejšnjega stoletja povprečen Britanec že lahko privoščil nakup avtomobila. Tako je v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja lastništvo motocikla cafe racer predstavljajo status, upor, hitrost in ne zgolj finančna nezmožnost nakupa avtomobila.

V preteklosti je bil cafe racer označen za videz, ki je postal priljubljen, ko so evropski otroci predelali svoja majhna motorna kolesa, da so se hitreje pripeljali od ene lokalne kavarne do druge. Nekateri tudi pravijo, da je bil izraz cafe racer v Evropi  prvotno uporabljen za motociklista, ki je dirkal na dirki Isle of Man. V resnici je izraz cafe racer označeval nekoga, ki je imel cafe racer motocikel, ampak ga je zgolj uporabljal za obisk lokalne kavarne na prostem, kjer je svoj motocikel parkiral ob svoji mizi.

Cafe racer. FOTO: Jansel Ferma – Pexels

Poleg izjemno lahko teže, uglašenega motorja in minimalistične karoserije, cafe racer motocikel običajno odlikuje njegova izrazita ergonomija. Spuščene ročke, ki so nameščene zelo nizko in ozka krmila so motociklistu omogočile, da se je ”zataknil”, s tem zmanjšal upor vetra in izboljšal nadzor nad motorjem. Skupaj s sedežem, ki je nameščen bolj odzadaj, je položaj pogosto zahteval, da so bile tudi opore za noge in krmila za noge postavljena bolj od zadaj, kar je spet značilno za dirkalne motocikle tistega obdobja. Na vilice ali ogrodje je bilo včasih nameščeno prepoznavno polovično ali polno okovje, ki je prav tako značilno za dirkalni slog.

Med tipične specifikacije zgodnjih cafe racer motociklov spadajo nazaj pomaknjene cevi, nizko nameščeni ročaji za vpenjanje ali palice ‘Ace’, TT100 Dunlop pnevmatike, stožčasti dušilci in večji uplinjači, običajno z dovodno trobento in ne z zračnimi filtri. Cafe racer motorna kolesa so odlikovala minimalističen stil, motorji pa so bili narejeni za hitrost in odzivno upravljanje.

Tipičen cafe racer primer je bil ‘Triton’, ki je bil domača kombinacija motorja Triumph Bonneville v okvirju Norton Featherbed. Manj pogost hibrid je bil “Tribsa”, ki je imel Triumph motor v okvirju BSA duplex. Drugi hibridni cafe racer motocikli so vključevali “NorVin” (Vincent V-Twin motor v okvirju Featherbed) in motorna kolesa z dirkalnimi okvirji Rickmana in Seeleya.

Kako se je cafe racer razvijal skozi čas

Cafe racer stil se je v času priljubljenosti tega motocikla hitro razvijal. Do sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja so japonska motorna kolesa na trgu prehitela britanska motorna kolesa, videz resničnih dirkalnih koles Grand Prix pa se je spremenil. Postopoma so se ročno izdelani, pogosto nebarvani aluminijasti rezervoarji za dirkalno gorivo iz šestdesetih let, razvili v ozke cisterne kvadratne oblike narejen iz steklenih vlaken.

Vse pogosteje so trivaljni dvotaktni Kawasaki, štirivaljni štiritaktni Kawasaki Z1 in štirivaljni Hondini motorji bili osnova za cafe racer preobrazbe in nadgradnje. Pred koncem osemdesetih let prejšnjega stoletja je ogromno proizvajalcev motornih koles opazilo razcvet cafe racer motociklov in tako so začeli izdelovali tovarniške cafe racer motocikle, vključno z zelo dobro prodajanim Moto Guzzi Le Mans in Harley-Davidson XLCR. Posebna različica motorja Honda XBR s kolesi z žico, Honda GB500 TT, je poskušala posnemati cafe racer motocikle. To motorno kolo so odlikovale nekatere klasične britanske lastnosti, kot so solo sedež, kolesa z žico, izpušni sistem dva v enega in poseben rezervoar za gorivo.

Sredi sedemdesetih let so vozniki motornih koles nadaljevali s spreminjanjem svojih standardnih tovarniških motociklov v tako imenovane cafe racer motocikle, tako da so jih preprosto opremili s klubskimi palicami in okrasili žaromete. Številni evropski proizvajalci, med njimi tudi Benelli, BMW, Bultaco in Derbi, so na ta način izdelovali tovarniške cafe racer različice svojih standardnih motociklov, brez uvedbe kakršnih koli sprememb ali nadgradenj, da bi bili motocikli hitrejši ali bolj močni. Ta trend se ponekod nadaljuje še danes.

BMW cafe racer motor. FOTO: Pixabay

Veliko je zanimanja za sodoben cafe racer motocikel

Proizvajalci motornih koles so opazili, da je v zadnje času veliko zanimanja med potrošniki za cafe racer motocikle. Čeprav ta pristop ni bil nov, so nekateri proizvajalci motornih koles prepoznali tržno privlačnost cafe racer motocikla, ki je pripravljen za vožnjo. V zadnjih dveh desetletjih je ta trend sprejela že več kot polovica večjih proizvajalcev motornih koles. Za primer, v letu 2004 je Triumph izdelal retro motorno kolo na ključ s svojim Thruxtonom, ki je cafe racer različica. Drug sodoben cafe racer motocikel je Ducatijev SportClassic, ki so ga izdelovali od leta 2006 do 2009.

Nekateri sodobni cafe racer motocikli, ki jih izdelujejo večji proizvajalci motornih koles vključujejo Harley-Davidson XL1200CX Roadster, japonski Ducati Scrambler Café Racer in istoimensko nadgrajeno linijo motornih koles 2015. Ducati Scrambler je standardni ali roadster motor, ki ga je izdelal Ducati. Scrambler je bil prvič predstavljen na avotmobilskem sejmu leta 2014, na voljo pa je v sedmih različnih konfiguracijah.

Med sodobne tovarniško izdelane cafe racer motocikle prav tako štejemo Yamaho XSR900 Abarth ter nemški BMW R nineT Racer. Slednji je standardni motocikel, ki ga je BMW Motorrad javnosti predstavil leta 2014. Je roadster z retro stilom, ki ga mnogi vidijo kot prazno platno za prilagajanje in nadgradnjo po svojem okusu.

Sodobne tovarniške cafe racer motocikle zajemajo tudi café racer Honda CB1000R Neo-Sports, retro model Royal Enfield Continental GT 650, ki ima vpenjalne ročke in zatiče nastavljene od zadaj, kar omogoča bolj športno vožnjo. V to kategorijo uvrščamo tudi Métisse Mk5 in Norton Commando 96, oba izdelujejo britanski proizvajalci ter italijanski Moto Guzzi V7, ki ga izdeluje najstarejši proizvajalec motornih koles v Evropi.

Avtor: Ana Nikolić