• C Novo mesto
  • 14:24
  • Sob, 04.02.2023

Cipresa v vašem vrtu

Cipresa (Cupressus sempervirens L.) je zimzelena rastlina, ki lahko živi dolga stoletja. Prav zaradi te zanimive lastnosti je že v starodavnih kulturah veljala za simbol, ki ponazarja večno življenje. Uporabljali so jo v zdravilne namene, pa tudi kot dragoceno kadilo. Z njo naj bi med drugim zdravili kačje ugrize in rane, ki so jih pogumni vojaki dobili v boju.

Cipresa

Cipresa je torej drevo, k zraste vse do 30 metrov, debelo pa je lahko tudi 1 meter. Ima ozko in dolgo krošnjo v obliki stebra, veje pa so usmerjene navzgor in se deblu tesno prilegajo. Na zaključkih lanskih poganjkov se jeseni razvijejo moški cvetovi. Le-ti so podolgovati, tanki in dolgi približno 5 milimetrov, ponašajo se z rumeno barvo. Tudi ženski cvetovi so majhni, vendar se lahko pohvalijo z okroglo obliko. Največkrat jih sploh ne opazimo.

Cipresa ima precej velike storže, ki so seveda najprej zeleni, potem pa porjavijo. Tudi storži so okrogle oblike, imajo pa od 8 do 14 lusk. Kot zanimivost naj povemo, da se pod vsako lusko nahaja od 8 do 15 ploščatih semen. Z njimi se cipresa razmnožuje, čeprav jo lahko razširjamo tudi s cepljenjem, potaknjenci ali poganjki.

Cipresa izhaja iz vzhodnega Sredozemlja, natančneje iz Krete. Je zelo tipična mediteranska rastlina, zato jo pri nas najdemo predvsem na Primorskem (koprska brda, Vipavska dolina), pa tudi na Krasu. Je izredno priljubljeno drevo, zato krasi številne parke, vrtove, pokopališča, drevorede in še bi lahko naštevali. Cipresa je odporna proti suši, najraje ima zavetne prostore. Potrebuje sončno rastišče in dobro odcedna tla. Zelo dobro se obnese tudi v hudih zimah, preostro podnebje pa ji ne ugaja. Je zelo občutljiva na onesnaževanje.

Cipresa bo v vaš vrt prinesla mediteranski pridih

Cipresa je torej zelo pogosta v vrtovih, uporabljamo jo za izdelavo živih mej. Še posebej so ciprese priljubljene v vrtovih s formalnim stiom oblikovanja. Živa meja iz cipres nas varuje pred radovednimi pogledi sosedov, pred hrupom in prahom iz ulice in še bi lahko naštevali. Najpogosteje v vrtovih sadijo tujo (Thuja occidentalis), lawsonovo pacipreso (Chamaecyparis lawsoniana), leylandovo cipreso (Cupressocyparis leylandii), debeloplodno cipreso (Cupressus macrocarpa), pa še kakšna bi se našla.

Cipresa: navodila za saditev

Cipresa

Cipresa naj se sadi v času svoje vegetacije, se pravi zgodaj spomladi ali pozno jeseni. Če želite, da bodo ciprese predstavljale gosto živo mejo, jih posadite v razmiku med 40 in 60 centimetri. Pomembno je tudi to, da je podlaga za sajenje cipres čim bolj enakomerna, saj so različne višine cipres prav posledica neenakomerne podlage.

Cipresa in njena nega

Vse vrste cipres obrezujemo po določenih pravilih, saj potrebujejo redno obrezovanje, v nasprotnem primeru bi namreč zrasle previsoko. Cipresa se tako obrezuje od aprila pa do konca avgusta. Raste zelo hitro, zato jo lahko obrežemo trikrat na leto. Pri tem naj opozorimo, da obrezovanja ne smemo izpustiti, sicer bo res zrasla previsoko. Naj vas pri obrezovanju spremlja še naslednji napotek: previsokih živih mej se ne sme skrajšati za več kot eno tretjino, saj ne bodo več privlačne. Starejše žive meje lahko zaradi premočnega obrezovanja tudi propadejo.

Cipresa naj se obrezuje tako, da ne posegamo v starejši del rastline, kjer listov sploh ni več. Na starih vejah se namreč ne bodo razvili poganjki, zato živa meja očem ne bo več privlačna. V prvih letih po saditvi moramo spodbujati rast ciprese. To lahko storimo prav z obrezovanjem. Zato že na začetku sezone rasti, tam nekje v aprilu, porežemo vse predolge poganjke, julija pa cipreso nežno obrežemo po celotni površini. Bodite izredno pozorni na to, da bo vrhnji poganjek ostal nepoškodovan. Na ta način bo cipresa res gosto rasla.

Drugo leto z obrezovanjem stranskih poganjkov spet spodbudimo, da bo cipresa rasla gosto. Ta postopek ponavljamo toliko let, dokler živa meja iz cipres ne zraste na želeno višino. Šele nato začnemo vsako leto skrajševati tudi vrhnji poganjek, saj bo to spodbudilo nastanek goste žive meje.

Cipresa

Višino žive meje iz cipres vzdržujemo tako, da se cipresa v rastni sezoni obreže trikrat, in sicer ob straneh in pri vrhu. Poskrbite za to, da da bo spodnji del žive meje širši kot zgornji, saj bodo na ta način ciprese dobile dovolj svetlobe in ne bodo postale gole.

Cipresa in zanimivosti

  • Cipresa je bila že v antiki simbol žalovanja, zato ni nič čudnega, da jo tudi danes zelo pogosto najdemo na pokopališčih, in sicer predvsem v Evropi. Tradicionalno je povezana z žalovanjem in smrtjo. Nekoč so vejice ciprese uporabljali tudi za izdelovanje žalnih vencev, takšni venci so lepšali tudi kipe rimskega boga Plutona.
  • V dandanašnji kulturi pa ciprese pridobivajo nov pomen, saj jih vedno bolj povezujemo z različnimi sredozemskimi počitniškimi destinacijami.
  • Zelu uporabno je tudi eterično olje ciprese, ki na dihalne poti deluje nadvse pomirjujoče ter blagodejno. Aktivne učinkovine v olju delujejo poživljajoče in povečujejo tudi prekrvavitev kože, zato je eterično olje več kot dobrodošlo pri različnih masažah in v kopelih proti celulitu. Pomirja pa tudi krče ter sprošča utrujene mišice. Eterično olje se uporablja tudi v kozmetiki: za nego mastne kože, v vodicah po britju ter v različnih deodorantih.
  • Cipresa ima odporen in aromatičen les, iz katerega so nekoč izdelovali zaboje, v katerih so hranili oblačila in različne dragocenosti.
  • Dandanašnja rastlina je zelo odporna proti takšnim in drugačnim škodljivcem, napade jo le cipresna uš. Včasih je veliko cipres uničil cipresni rak.

Pripravila: Monika Mrše

Cipresa v vašem vrtu
1 od 3
Kliknite na sliko za prikaz celotne slike.