• 14.09C Novo mesto
  • 04:40
  • Pon, 27.05.2019
  • Prijava

Drevesnica naj ponudi nasvet glede izbire

Drevesnica ni zgolj prostor, kjer si izberemo lepo drevo. Prava drevesnica je tista, kjer nam ponudijo tudi nasvet, kaj izbrati, ter kako za mlado drevo skrbeti.

Drevesnica se najde v vsakem večjem kraju, tudi na podeželju pa ne primanjkuje zasebnikov, ki se ukvarjajo z vzgojo mladih dreves, poleg teh pa ponujajo tudi grmičevje in marsikdaj tudi trajne cvetlice. Če se odločite, da bo za ureditev okolice vašega doma poskrbel arborist ali vrtnar, potem se lahko zanesete na njegovo izbiro. Drevesa, ki jih bo zasadil, bodo z leti poskrbela za še večjo estetsko vrednost vašega doma in zadostila vašim željam, rasla pa bodo dolga leta in vas morda tudi preživela. Če boste drevesa izbrali sami, pa je nujno, da zna za kakovost, primernost in zdravje mladega drevesa poskrbeti drevesnica. Povprečnemu človeku znanja o drevesih namreč precej primanjkuje, zato je dobrodošel vsak nasvet.

Drevesnica potrebuje dobre podatke

Drevesnica s cipresami, ki se pri nas najpogosteje uporabljajo za zaznamovanje meje parcele.

Izbira mladih dreves, ki bodo rasla brez težav in se razvila v kakovostna odrasla drevesa, ne zahteva zgolj kakovosti mladih rastlin, temveč tudi zanje primerne pogoje za razvoj. Ti pogoji so odvisni predvsem od zemljišča, kamor boste zasadili drevo. Preden se podate v nakup, je zato dobro pripraviti pomembne podatke, ki jih drevesnica potrebuje, da vam lahko osebje ponudi primerno izbiro. Poleg pogojev za rast je nujno poznati tudi vaše želje glede namena, ki naj bi ga imelo drevo, prav tako pa se velja zamisliti o končni podobi in videzu odraslega drevesa.
Pogoji za rast, ki jih bo imela izbrana rastlina, vključujejo:
– Podatke o tem, koliko svetlobe bo imelo drevo na voljo, koliko bo obsijano s soncem oziroma koliko bo v senci. Drevesnica vam za zasaditev povsem na odprtem gotovo ne bo ponudila istih dreves kot za zasaditev ob robu gozda, kjer bo mlada rastlina pogosto v senci gozdnih dreves.
– Podatke o vetru. Drevesa, ki zrastejo zelo visoko ter imajo manjši obseg debla, na primer niso primerna za območja, kjer piha burja, pa tudi na drugih odprtih in zato prepišnih krajih je treba razmisliti o nagibu med rastjo.
– Informacije o prsti oziroma podlagi za rast. Drevesnica bo za kraška tla priporočila drugačno izbiro kot za rodovitna tla nekje v Prekmurju. Prav tako ni vseeno, ali bo drevo raslo na ravnini ali na strmem bregu. Seveda vam ni treba delati zapletene analize tal, saj bo dovolj, da se drevesnica seznani s področjem, kjer bivate, potrebno pa je opozoriti na posebnosti, na primer dejstvo, da je vaša parcela pravzaprav nasuta in ste raven prostor za vrt pridobili s tem, da ste poskrbeli za poravnavo s skalami, kamenjem in peskom.
– Podatke o tem, s kakšnimi ovirami se bo drevo soočilo med rastjo. Tako višina kot obseg krošnje sta lahko težava, če drevo zasadimo blizu hiše ali drugih objektov, tudi drogov z različnimi napeljavami. Pomisliti je treba tudi na podzemne ovire, na primer kanalizacijske in druge cevi.
– Še ena pomembna informacija je količina vode, ki bo na voljo za rast. Je vode malo in vas skrbita zalivanje ter suša, ali je v okolici vašega doma že sicer mokro?
– Okolica doma je ravno tako pomembna. Kakovostna drevesnica vam bo svetovala izbiro dreves, ki se bodo lepo podala v obstoječo okolico, kar je pomembno predvsem v strnjenih naseljih. Zasaditev z nenavadnimi primerki je lahko namreč prav moteča, če imajo vse sosednje hiše na vrtu zgolj jablane.
Da bi bilo težav s podatki in njihovim razumevanjem čim manj, je pogosto najbolje, da se izbere lokalna drevesnica.

Namembnost vašega drevesa

Nobena drevesnica ne more ponuditi drevesa, na katerem boste naredili drevesno hiško – razen, če boste počakali na vnuke. S hiškami za ptice pa ne bo težav.

Drevesnica mora poznati razloge, zaradi katerih želite zasaditi posamezna drevesa. Z njimi lahko poskrbite za poletno senco in zimsko svetlobo (z listavci, ki izgubijo listje preko zime,), zasadite vetrovno prepreko, na naraven način zagradite svoj dom pred radovednimi pogledi ter si zagotovite več zasebnosti, označite meje vaše parcele oziroma posesti, poskrbite za estetsko cvetenje v pomladnih mesecih (nekatera drevesa imajo velike cvetove,), si zagotovite domače sadje, ustvarite prijetno okolje za ptice, veverice, žuželke in druge živali.
Vsaka boljša drevesnica s široko izbiro vam bo ponudila tako iglavce, ki običajno zrastejo višje, kot listavce, ki so običajno nižji. Med okrasnim drevjem so zelo priljubljena drevesa, pri katerih se s pravilnim cepljenjem poskrbi, da ostanejo primerno nizka. Enako velja tudi za nekatera sadna drevesa. Skupaj z odločitvijo glede namena lahko torej pomislite že tudi na obliko – in tudi tu vam lahko drevesnica ponudi veliko nasvetov, saj bo treba drevo tudi vzdrževati. Redno obrezovanje je pri nekaterih vrstah izjemno pomembno in pri teh je pomembno, da niso previsoke. Ravno tako velja pomisliti, da pri marsikateremu drevesu s široko razprostrtimi vejami ne bo podrasti, tako nikar ne sanjajte o tem, da boste pod velikim iglavcem zasadili tulipane.

Kako se prepričati, da vam drevesnica ponuja zdravo drevo?

Dobra oskrba drevesc vključuje tako zaščito kot oporo krhkemu debelcu.

Nobena drevesnica ne bi smela ponujati dreves, ki niso zdrava in kakovostna. Res pa je, da za slabo rast po zasaditvi ni vedno kriva drevesnica – morda je bilo drevesce zdravo, pa ni bilo primerno za pogoje na vašem vrtu ali zanj niste primerno skrbeli.
Kako lahko izberete najboljše drevo izbrane vrste in sorte, kar jih nudi drevesnica? Ni tako zapleteno, kot se sliši. Da je drevesce kakovostno, lahko precej hitro in preprosto ocenite že po njegovem videzu.
Drevo mora biti lepega videza, ne pa slabotno in “oguljeno”. Iglice in listi morajo biti zeleni, kar pomeni, da rastlini ne primanjkuje vode. Prav tako naj bodo listi lepo gladki in “polikani”, ne pa skodrani. Ne smejo imeti luknjic in pik, saj to priča o prisotnosti insektov, ki so jih poškodovali. Na debelcu in vejah naj ne bo odrgnin, lubje pa naj bo videti po barvi in strukturi enotno. Odmrlih vejic naj bo zelo malo ali nič, veje pa naj bodo lepo razporejene – naj ne bodo pregosto skupaj, iz debla naj rastejo na vse strani (naredite krog okoli drevesca, da se prepričate). Drevo naj ima zgolj en vrh, ta pa naj bo lepo razvit.
Če drevesnica primerno skrbi za svoj sloves, se bo osebje potrudilo, da vam pomaga izbrati najboljše drevesce, ki bo zagotovo lepo raslo. To pa ni odvisno le od zgornjega dela drevesa, ki ga lahko ocenite sami, temveč še bolj od korenin. Drevesnica lahko ponudi sadike z golimi koreninami, ki so najslabša izbira, s koreninskim sistemom zavitim v “žogo”, ki je precej bolje razvit, ali pa sadike, ki so ves čas rasle v loncih. Korenin mora biti dovolj in biti morajo lepo razvite, a v podrobnosti se ne bomo spuščali. Za vodilo naj velja, da nudi drevesnica dobra drevesa, če ta prestanejo enostaven test. Kakšen? Trdno primite lonec oziroma “žogo” s koreninami, nekdo pa naj pritisne na deblo. Če ostanejo korenine močne, debelce pa se upogne, so korenine odlične. Če namesto tega popustijo korenine, pa bo bolje izbrati drugo drevesce.

Urša Novak