• 10.17C Novo mesto
  • 09:36
  • Ned, 17.11.2019

Kompostnik: kako spremeniti kuhinjske odpadke v gnojilo

Če radi jeste zdravo, pogosto delate solate in zelenjavne juhe, najbrž na dnevni ravni pridelate veliko bioloških odpadkov. Najrazličnejši olupki in ostanki hrane lahko gredo bodisi v rjav zabojnik bodisi jim lahko najdete novo namembnost v vašem zelenjavnem vrtu. Če se lotite pridelovanja svojega lastnega komposta, boste tako hkrati poskrbeli za boljše uspevanje rastlin na vašem vrtu kot tudi pomagali okolju, saj boste reciklirali del svojih odpadkov za rast novih rastlin. Kaj še čakate? Da bi vam pomagali pri začetku, smo na kupu zbrali odgovore na nekaj najpogostejših perečih vprašanj v zvezi s kompostniki …

Je kompost primeren samo za nekatere rastline?

Odgovor na to je v širšem smislu ne. Kompost lahko uporabljate tako na svoji gredici z rožami kot tudi na zelenjavnem ali zeliščnem vrtu.

Kako kompost sploh pomaga rastlinam, da rastejo?

Dodajanje komposta na svoj vrt bo izboljšalo rodovitnost in strukturo zemlje ter pozitivno vplivalo na njeno prezračenost, obenem pa nahranilo mikroorganizme, katerih prisotnost je nujno potrebna za zdravo stanje zemlje. Kompost vsebuje hranila, ki bodo rastlinam pomagala pri rasti, na primer kalij in fosfor. Če je zemlja presuha, jo kompost navlaži in ji tudi pomaga zadrževati vodo.

Katere biološke odpadke lahko vržemo na kompost?

Odgovor je zelo širok – vse od ostankov zelenjave pa do jajčnih lupin. Zgradba nobenega komposta ni enaka drugemu; vaš kompostnik je na nek način zvesto zrcalo vaših prehranjevalnih navad in gospodinjstva. Če nikdar ne najdete ničesar, kar lahko vržete na kompost, je morda čas, da v svojo prehrano vključite več sveže hrane.

Po drugi strani lahko na kompost vržete tudi precej stvari, ki niso zelenjava ali sadje: krušne drobtine, stare preste, marmelade, krekerje, stare kosmiče, morsko travo, stara zelišča, …

Na kompost lahko vržete tudi stare časopise, kartonaste škatle, zobotrebce, papirnate brisače in kavne filtre, saj se bodo lepo razgradili. Tudi kavne usedline spadajo na kompost, če le niso pomešane z mlekom. Uporabljene čajne vrečke (če so iz biorazgradljivega materiala) prav tako spadajo na kup.

Če uporabljate sojino, riževo ali mandljevo mleko, in se vam kdaj zgodi, da se pokvari, ga prav tako lahko dodate kupu. Tudi tofu spada zraven.

Česa ABSOLUTNO ne smete vreči na kompost

Čeprav lahko na kompost odložite precej bioloških odpadkov, nikakor ne smete nanj odložiti kar česarkoli, kar ni plastika. Nikakor ne smete na kompost metati ostankov mesa ali drugih produktov živalskega izvora (npr. kosti ali celih jajc). Prav tako nanj ne odlagajte nobenih mlečnih izdelkov. Če ste med vikendom pekli zunaj, nikar ne polagajte na kompost ostankov premoga. Tudi iztrebki vaših ljubljenčkov ne spadajo na kompost. Ko kosite, ne naložite pokošene trave na kompost, saj v njem nočete travnih semen.

Zanimivo je, da lahko na kompost vržete lupine oreščkov, razen orehovih, saj imajo izjemno negativen učinek na rastline.

Ali obstaja pravilo, v kakšni posodi mora nastajati kompost?

V širšem smislu, ne. Pomembno je le, da biološke odpadke zbirate na enem mestu in jih kasneje, ko so že razgrajeni, dodate zemlji na svojem vrtu. Če bi na primer samo metali olupke na svoj vrt brez reda, to ne bi imelo enakega učinka, kot če jih predtem zbirate na enem samem mestu – najprej se morajo razgraditi v zemljo, bogato s hranili.

Obstajajo posebni kompostniki, ki jih lahko kupite v specializiranih trgovinah ali na spletu, in bodo poenostavili proces nastajanja vašega komposta z za to optimalnimi pogoji. Prav tako pa lahko sami izberete posodo, če jo imate; pomembno je le, da je dovolj velika. Če nimate na voljo dovolj velike posode, lahko kompost spravljate tudi na kup nekje na vašem vrtu.

Ali obstajajo pravila za to, kje naj bo kompostnik postavljen?

Kompostnik naj stoji nekje izven hiše. Ker bakterije potrebujejo toplo okolje, da lahko opravijo svoje delo, je dobro, če je postavljen nekje, kjer nanj lahko sije sonce.

Kako iz olupkov nastane kompost?

Kompost je v svojem bistvu gnojilo, ki pomaga rasti rastlin. Nastane tako, da se bakterije v kupu odpadkov spravijo na delo in ga spremenijo v za rastline hranilno gnojilo.

Pomaga, če ostanke zelenjave in druge odpadke nasekljate ali narežete na manjše koščke, preden jih odložite v kompost. Manjši kot so koščki odpadkov, prej se bodo spremenili v zemljo.

Ravnovesje med ogljikom in nitrogenom

Če hočete pridelati uspešen kompost, je nujno, da v svojem kompostniku ves čas vzdržujete ravnovesje med stvarmi, ki vsebujejo ogljik (to so na primer papir ali listje) in stvarmi, ki vsebujejo nitrogen (ostanki hrane). Tako je pravzaprav priporočljivo, da na kompost ne odlagate samo ostankov sadja in zelenjave iz vaše kuhinje.

Idealna temperatura v vašem kompostniku 

Če je središče vašega kupa komposta enake temperature kot zrak naokrog vas, je to slab znak. Kompost mora biti topel, saj je takšno okolje najbolj primerno za optimalno delovanje bakterij, ki odpadke spreminjajo v gnojilo. Če se kompost preveč ohladi, se bo tudi delovanje bakterij upočasnilo.

Pomaga, če je kup komposta postavljen direktno pod sončno svetlobo. Vročina bo pomagala “skuhati” kompost, saj bo spodbudila delovanje bakterij.

Idealna vlažnost v vašem kompostniku

Bakterije najbolje delujejo v toplem in vlažnem okolju. Če je v kupu komposta preveč vode, se ne bo uspešno razgradil, če pa je premalo, bakterije ne bodo zmogle opraviti svojega dela.

Obračanje kupa v vašem kompostniku

Pomembno je, da imajo bakterije vedno dovolj zraka, zato pogosto obračajte svoj kup kuhinjskih odpadkov. Tako bodo imele vedno dovolj kisika in bodo uspešno opravile svoje delo.

Kaj pa pesticidi in herbicidi?

Pomembno pravilo, ki se ga morate vedno držati, ko delate svoj kompost: pazite, da vanj ne pridejo kemikalije. To velja tudi za škropljeno zelenjavo. Če veste, da je bila zelenjava obdelana s pesticidi ali herbicidi, je nikar ne odlagajte na kompost.

Kako veste, da je vaš kompost pripraveljen za uporabo?

Odgovor na to vprašanje je zelo preprost. Ali je videti kot temna zemlja? Odlično. Če pa v njem lahko še vedno vidite ostanke zelenjave ali jajčnih lupin, ki ste jih odložili na kup, vaš kompost še ni pripravljen.

Načeloma bo kup komposta precej manjši kot kup bioloških odpadkov, ki ste jih naložili v kompostnik, ko ste začeli s kompostiranjem. Po drugi strani bo kompostna zemlja precej gosta in bogata.

Kdaj lahko damo pripravljen kompost na vrt?

Tako kot pri vrtnarjenju na sploh je pomembno, da imate tudi pri kompostiranju v glavi neke vrste urnik. Razmislite, kdaj morate posaditi svojo zelenjavo in rastline, da bodo najbolje uspevale, in dodajte kompost na tisti del vrta vsaj dva tedna preden boste posadili svoje rastline. To bo dalo zemlji čas, da se nahrani.

Pa veliko sreče pri kompostiranju!

A. K. 

Vir fotografij: Unsplash

Kompostnik: kako spremeniti kuhinjske odpadke v gnojilo
1 od 4
Kliknite na sliko za prikaz celotne slike.