• 18.39C Novo mesto
  • 06:39
  • Sre, 19.06.2019
  • Prijava

Vrtnarjenje v dvignjenih gredicah

Vrtnarjenje v klasičnem vrtu vse bolj zamenjuje vrtnarjenje v dvignjenih gredicah, ki jih lahko namestimo kjer koli. Kakšne so njihove prednosti in na kaj moramo biti pozorni, da bomo imeli odličen pridelek?
Vrtnarjenje za domač pridelek zelenjave in jagodičevja je še nedolgo tega zahtevalo vrt, ki je terjal veliko dela vse od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Z dvignjenimi gredicami pa je pot do zdrave, domače prehrane precej bolj preprosta.
Dvignjene gredice, ki spominjajo na velike zaboje, lahko postavimo kamor koli. Ni nam potrebno prekopati celega dvorišča, temveč “zaboj” oziroma okvir enostavno postavimo, kamor želimo, ter ga napolnimo s prstjo. Ker so dvignjene gredice videti precej bolj estetsko kot običajen vrt, se lahko nahajajo celo sredi zelenice pred hišo. Tudi dela z njimi je običajno manj kot z običajnim vrtom, pri delu pa se vam ni potrebno ves čas sklanjati, zato je tudi bolečin v hrbtenici manj. Da je vrtnarjenje v dvignjenih gredicah odlično, rade volje potrdijo tudi lastniki psov – ti med razigrano igro ne bodo skakali po gredicah in se vanje tudi ne bodo ponečedili.

Kje najti okvirje za vrtnarjenje?

Vrtnarjenje sredi zelenice? S tako estetsko visoko gredo ni težav.

Okvirje za gredice lahko kupite, jih daste po meri izdelati mizarju, ali pa jih naredite sami. Večinoma se uporabljajo okvirji iz lesenih desk, možno pa je uporabiti tudi druge materiale. Vsekakor je les videti najbolj naravno, nič pa ne bo narobe, če pri odločitvi za vrtnarjenje v dvignjenih gredicah uporabite tudi nekaj domišljije. Kadar bo gredica na istem mestu stala za vedno, lahko zanjo uporabite tudi stare zidake in jih na ta način ponovno uporabite za nekaj koristnega, ravno tako se lahko za večje in manjše gredice uporabi stara kopalna kad, kakšen večji čeber ali sod, ki sta že odslužila v vinogradu oziroma kleti, stara samokolnica in podobno. Da ne boste kupovali okvirjev za gredice, najprej pobrskajte po spletu med malimi oglasi in morda boste celo zastonj našli estetske velike “posode”, ki jim je treba zgolj odstraniti dno.
Da bo vrtnarjenje naravno in zdravo, se velja nekaterim materialom izogniti. Nikar ne oblikujte gredic s pomočjo starih traktorskih pnevmatik, ki bodo pod vplivom UV žarkov razpadale na vašem vrtu. Iz istega razloga in tudi “umetnega” videza se odsvetuje tudi vrtnarjenje v gredicah, ki jih okvirja plastika. Prav tako ne uporabljajte lesa, ki je obdelan z najrazličnejšimi nevarnimi kemikalijami, tako kot na primer les, ki služi za podlogo železniškim tirom. Tudi pri novem lesu se pozanimajte, ali je obdelan z barvami in laki oziroma impregniran s sredstvi, ki niso zdravju nevarna.
Kako dolge bodo dvignjene gredice, je odvisno od vaših želja. Priporoča se, da ne presegajo 3 metre dolžine, saj je manjše gredice lažje razporediti in po potrebi vsako sezono tudi prestaviti. Za širino (ali premer pri okroglih oblikah) pa velja, da naj ne presega 120 cm. Vrtnarjenje ne bo mogoče, če z rokami ne boste mogli seči do sredine gredice – povzpeti se na gredico in stopiti na sredo pa ni tisto, kar želimo.

Kam postaviti gredice?

Za preprosto vrtnarjenje je dobro imeti dostop do gredice z vseh strani. V gredici kot je ta, bo vzdrževanje težje.

Da bo vrtnarjenje resnično udobno, velja dvignjene grede postaviti v bližino vodnega vira. Zalivanje s pomočjo zalivalke bo v poletni vročini precej zahtevno, zato je bolje, da je v bližini pipa, na katero lahko namestite cev za zalivanje. Če vrtnarjenje postane vaša strast in veste, da se gredic in domačega pridelka ne boste nikoli naveličali, velja razmisliti tudi o avtomatskem zalivanju.
Gredice naj bodo med seboj vsaj meter narazen. Površino med njimi bo treba pokositi z vrtno kosilnico, med gredice si boste kdaj želeli postaviti stolček, med njih boste odložili košaro ali lesen zaboj za pobiranje pridelka, vse to pa zahteva svoj prostor. Če med gredicami ne želite kositi, lahko tla med njimi obložite z iglicami iglavcev, oblanci ali lesnimi sekanci. Tako boste preprečili rast plevela in trave, občutek pod vašimi stopali pa bo prijetno mehak.
Kaj pa lega? Večina zelenjave ima rada sončno lego, vendar je dobro, da pomislite tudi na kak malo bolj senčen prostor, kjer gredica poleti ne bo obsijana od pete zjutraj do desete zvečer. Vse rastline ne marajo nenehnega žgočega sonca, prav tako si ne želite od sonca povsem izsušene prsti.

Priprava gredic za vrtnarjenje

Za vrtnarjenje v visokih gredicah je potrebno izbrati primerno prst. Uporabite prst, ki je primerna za vrtnarjenje, na pa prst, ki je namenjena lončnicam – ta se namreč prehitro izsuši. Če želite pridelovati plodovke, naj prst ne bo preveč bogata z dušikom. To pomeni, da morate biti previdni tudi pri uporabi hlevskega gnoja. Veliko dušika namreč pripomore, da rastline zelo dobro rastejo, kar je koristno za listnato zelenjavo, vendar hkrati slabše obrodijo plodove. Gredice s plodovkami naj imajo torej prst z manj dušika. Prsti za vrtnarjenje velja dodajati svežo prst z domačega komposta, s čemer jo boste vedno znova osvežili in se tako izognili potrebi po dodajanju nenaravnih gnojil.
Za vrtnarjenje v dvignjenih gredicah je nujna uporaba zastirke. S tem preprečite razraščanje plevela, ravno tako pa poskrbite, da se prst ne izsuši. Za zastirko lahko uporabite kose valovite lepenke, ko pokosite zelenico, pa prst obložite s pokošeno travo – mulčenje je odlično za travo na zelenici, prav tako pa se lahko odlično zastre gredice in jih hkrati še “nahrani”.

Kaj zasaditi in posejati?

Vrt ali park? Skupinski ali javni vrtovi v dvignjenih gredicah lahko obogatijo podobo vasi.

Ko so priprave na vrtnarjenje končane, se prične prava zabava: sajenje in sejanje. Če imate vrtnarjenje v malem prstu, ne bo težav, sicer pa vam ponujamo nekaj namigov glede tega, katera zelenjava se najbolj obnese v dvignjenih gredicah: ohrovt, blitva, korenje, peteršilj, paradižnik, kumare, por, bučke, zelena solata, motovilec, čebula, rdeča pesa, redkvice, krompir, paprika, paradižnik, sladek grah, nizek fižol …
Pri rastlinah, ki se zelo razrastejo, je še toliko bolj pomembno, da ste pustili med gredicami dovolj prostora. Melone, bučke, kumare in podobno bodo pognale svoje vitice tudi preko roba grede in na pot med gredicami. Pri rastlinah, ki se rade vzpenjajo in plezajo, na primer fižol, pa velja, da lahko v samo gredico za vrtnarjenje že med pripravo postavite tudi leseno oporo v obliki pergole, ki bo omogočila dobro ovijanje.
Omenili smo melone. Seveda, gredice so primerne tudi za sadje, na primer melone, jagode in maline. Če boste v gredo posadili ameriško borovnico, naj bo ta v ločeni gredi, saj potrebujejo borovnice kislo prst. Med zelenjavo lahko sicer zasadite tudi cvetje ter druge okrasne ali zdravilne rastline, na primer sončnice, lilije, ricinus, ameriški slamnik … Ne pozabite na začimbe in zelišča kot so meta, bazilika, origano in timijan.

Urša Novak