• 15.04C Novo mesto
  • 22:41
  • Pet, 13.09.2019

Zaščita tal: zastirka

Zastirka pomeni zastiranje vrtnih tal z organskimi ali drugimi snovmi. Njenega pomena se najbolj zavemo v junijskem vremenu. Takrat slama ali seno (ali kakšen drug material), ki sta položena med vrtninami, poskrbita za to, da prst ostane vlažna, in to kljub vročemu soncu. Preprečujeta tudi spiranje tal po vročinskih nevihtah.

Zastirka

Zastirka na vrtu ima poleti številne prednosti. Poleg tega, da je potrebno vrtnine manj zalivati, ni potrebno rahljati zaskorjenih tal, pa tudi rast plevela se na ta način učinkovito prepreči. Poleg tega zastirka koristi tudi mikroorganizmom v tleh. Ravno talni organizmi so tisti, ki sploh omogočijo pridelek, saj spreminjajo organske snovi v hrano za rastline. Zastirka tla tudi hladi, zato omogoča talnim organizmom bivanje tudi v poletni vročini.  

Zastirka varuje zemljo in organizme v zemlji tudi pred vetrom, dežjem in erozijo. Poleg tega tudi prepereva in je tako hrana za mikroorganizme v zemlji. Tudi za tiste, ki proizvajajo humus. Humus je v zemlji več kot dobrodošel, saj rahlja tla. Poleg tega s humusom bogata tla bolje zadržujejo vodo, hkrati pa poskrbijo za zračnost in prepustnost.

Zastirk je več vrst, vsaka pa ima svoje posebne lastnosti, ki v zemlji ustvarijo določene pogoje.

Zastirka iz komposta

Kompostna zastirka je brez dvoma ena od najboljših zastirk, ki jih lahko uporabite na svojem vrtu. Seveda mora biti tudi kompost kvaliteten, temne barve, z vonjem po humusu in prhek. Tako bo ustvaril odlične pogoje za rast vrtnin. V kompost lahko sejemo in sadimo kar direktno, saj je sipek in homogen. Ker ima temno barvo, se hitro segreje, poleg tega pa zelo dobro vpije vodo. Zastirka iz komposta odganja tudi polže, saj jim ne nudi nobenih hranil. Vsebuje tudi drobne pršice, ki so zajedavci polžev.

Zastirka iz slame

Tudi zastirka iz slame se na vrtu zelo dobro obnese. Slama je namreč svež organski material, ki jo uporabljamo predvsem na tistih gredah, na katerih bomo presajali rastline. Dodamo jo lahko tudi kasneje, ko je zelenjava že dovolj velika. Prednost slame se skriva v tem, da stebelca vsebujejo veliko praznih prostorčkov, ki delujejo kot izolator. Uporabimo jo lahko tudi v kompostniku, za zastiranje jagod, zelišč in podobno. Zastirka iz slame pa ni primerna za tiste gredice, na katerih bomo sejali, saj je prevelika in pretežka, zato skoznjo rastlina ne more dobro vzkliti. Žal se pod njo radi zadržujejo tudi vrtni škodljivci, kot so na primer voluharji in polži.

Zastirka iz suhega listja

Zastirka iz suhega listja se uporablja na zelo podoben način kot zastirka iz slame. Problem pri listju je ta, da ga lahko veter močno razpiha.

Zastirka iz ovčje volne

Zastirka iz ovčje volne se prav tako uporablja kot slama, kadar torej presajamo rastline. V primerjavi s slamo pa volna vpije in zadrži več vode, obenem pa tudi odganja voluharje. Kje dobiti ovčjo volno? Poskusite pri ovčjerejcih, ki volno z določenih delov telesa ovce zavržejo, saj je slabše kvalitete. Zastirka iz ovčje volne je obstojna eno sezono, včasih celo dve. Ob koncu sezone je ni potrebno odstranjevati, saj oddaja dušik, zato se jo vdela v tla.

Zastirka iz lesnih sekancev in nasekljanih vej

Zastirka

Zastirka iz lesnih sekancev morda ni prva zastirka, ki bi vam prišla na misel, a vseeno je tudi uporabna. Tako za direktno setev kot tudi za presajanje rastlin. Zastirka iz lesnih sekancev dobro vpija vlago, v globje plasti pa spušča hranila. Vendar morate biti previdni. Material le rahlo položite po vrhu, nikakor pa ga ne vdelujte v zemljo. Grobo lubje za zastirko ni primerno. Opozorimo naj tudi na lesne sekance iz suhega lesa, ki prav tako niso primerni. Iz zemlje vsrkajo dušik, zato tega elementa ni dovolj za rastline.

Zastirka iz trave

Zastirka iz pokošene trave se uporablja poleti, in sicer za zastiranje različnih plodovk, saj se tako prepreči izhlapevanje vode iz tal. Paziti je potrebno, da se travo raztrosi bolj na tanko in enakomerno, saj se trava rada stisne ter začne gniti in plesneti.

Zastirka iz sena

Tudi ta zastirka ni od muh, spet pa bo potrebna določena previdnost. Uporabiti je potrebno seno trave, ki je bila pokošena pred cvetenjem. V nasprotnem primeru bomo z zastirko prinesli tudi plevel ter si ustvarili dodatno delo. Pazite, da boste seno na zemljo položili v tankem sloju, saj bo drugače pričela plesneti.

Zastirka miskantus

Miskantus je azijska rastlina, ki kot zastirka deluje podobno kot slama. Ima veliko vpojnost vode, nevtralni PH, poleg tega pa ne vsebuje pesticidov.

Zastirka

Zastirka iz kartona ali papirja

Kot zastirka se lahko karton uporablja na potkah med gredicami, saj odlično preprečuje r

ast plevela. Preden ga uporabimo, ga moramo namočiti, saj ga bomo tako lažje položili na tla. Uporabite nepotiskan karton, da ne boste v zemljo vnašali barvil in črnila.

Zastirka iz folije

Kot zastirka se uporablja tudi črna folija, saj se z njo odlično prepreči nastajanje plevela. Folija absorbira veliko toplote in tako segreva tla. Je pa ta rešitev kratkoročna, saj jo je potrebno obnavljati.

Zastirka in letni časi

Zimska zastirka se uporablja za zaščito olesenelih rastlin, ki so bile posajene v pozni jeseni. V tem primeru so kot zastirka najboljša slama, iglice ali zdrobljeno listje, ki jih na tla položimo še preden zemlja zmrzne.

Poletna zastirka pa se uporabi takrat, ko se zemlja že nekoliko ogreje, njena osnovna naloga je, da ogreje zemljo, ohrani vlago ter prepreči rast plevela.

Pripravila: Monika M.

Zaščita tal: zastirka
1 od 3
Kliknite na sliko za prikaz celotne slike.