• C Novo mesto
  • 06:14
  • Tor, 21.09.2021

Z radičem do boljše prebave

Radič vsebuje velik delež rudnin, zdravilnih učinkovin, ki blagodejno vplivajo na zdravje in dobro počutje. Če ga dnevno uživamo v okusno pripravljeni solatah, nam pomaga pri krepitvi imunskega sistema. Poznamo dva tipa radiča; listnati (solatni) Chicorium intybus var. Foliosum, druga vrsta pa je oreninski Chicorium intybus var.sativum, za katerega je značilna bolj razvita glavna korenina.

Glede na namen uporabe ločimo glavnati radič, radič solatnik, radič za siljenje, radič za vrtanje ter ciklorijo ali katalonski radič. Radič se tradicionalno goji na obalnem in novogoriškem območju. Danes so sicer na razpolago sorte, ki jih je možno gojiti tekom celega leta. Na novogoriških koncih se v večji meri pridelujejo zgodnje sorte rdečega glavnatega radiča, medtem ko v slovenski Istri poteka predvsem pridelava jesensko – zimskih sort. Divje sorte radičev so še posebej trpežne, saj so tolerantne na nizke temperature pozimi, prav tako pa se dobro obnesejo tudi v sušnih razmerah. Tržaški solatnik je sorta radiča, za katero je značilna hitra rast, gre za zgodnjo sorto.

Pozitivni učinki uživanja radiča

Radič je smiselno vpeljati na dnevni jedilnik, saj ima ta številne pozitivne učinke na naše zdravje. Pospešuje izločanje in odvajanje žolča iz žolčnika, spodbuja delovanje jeter, ledvic in mehurja. Hkrati pa poskrbi tudi za boljšo prebavo in odpravlja zaprtost. Uživanje radiča se priporoča sladkornim bolnikom, saj ta med drugim znižuje raven sladkorja v krvi. Redno uživanje radiča poskrbi za to, da se strupene snovi v črevesju ne nahajajo predolgo. Z njim poskrbimo tudi za črevesno sluznico ter preprečevanje črevesnih bolezni. Pomaga pri uravnavanju vode v telesu in znižuje visok krvni tlak.

Nekaj sort radiča, ki uspevajo pri nas

  • Pan di zucchero: Mnogi tej sorti po domače rečejo kar štrucar. Ima podolgovate glave, solata je krhka in okusna.
  • Verona: Gre za prezimno sorto radiča, ki oblikuje značilne rdečkaste glave. Pozimi listi pordečijo.
  • Palla rossa: Tudi ta sorta radiča je rdeče barve. Razlika je v tem, da v primerjavi z Verono tvori manjše do srednje velike okrogle glavice.
  • Anivip: To je slovenska avtohtona sorta, ki jo je slovenski profesor z Biotehniške fakultete poimenoval po svoji hčerki Ani. Njegova glava je zelo lepa, listi pa so okrogli in zeleno-rjavi.
  • Monivip: Tudi ta sorta je slovenska avtohtona. Glavice so velike, okrogle in zelene. Seme kali približno 14 dni, glavice pa je možno pobrati jeseni ali zgodaj spomladi.
  • Tržaški solatnik: Ta sorta radiča ima svetlo zelene gladke in nežne liste. Sproti se jih reže, nato se obrastejo. Tržaški solatnik dobro prezimi.

radič6

Napotki za vzgojo radiča

  • Vzgaja se ga v drugi polovici leta
  • Semena sejemo poleti; v drugi polovici junija ali v juliju
  • Če se radič seje prezgodaj, gre ta lahko hitro v cvet. Je namreč še nekoliko bolj občutljiv od solate in endivije
  • Sadike radiča je najbolje saditi do sredine ali do konca septembra (lepše kot je vreme jeseni, kasneje ga lahko posadite)
  • Sadike je smiselno posaditi takrat, ko rastlina oblikuje vsaj 4 do 6 listov
  • Paziti je treba, da je med posejanimi sadikami primerna razdalja. Idealna je med 20 in 30 centimetri

Triki, da bo pridelek še bolj obilen

  • Radič oziroma tržaški solatnik se dobro obnese, če ga na vrtu kombiniramo z drugimi vrtninami. Dobro se obnese v kombinaciji s paradižnikom, fižolom, sladko koruzo, šetrajem, baziliko, korenčkom, koprom in solato
  • Po sadnji v poletnem času ga je priporočljivo zalivati vsak dan
  • Hlevski gnoj je za gnojenje manj primeren, saj vsebuje prevelik delež dušika
  • V primeru gojenja zimskega radiča je treba le tega v zimskem času pokriti s kopreno
  • Radič na vrtu se pobira od konca septembra do decembra. V rastlinjakih sicer obstane nekoliko dlje – do spomladanskega časa
  • Ker začne radič oziroma tržaški solatnik v primeru skladiščenja hitro propadati, ga je priporočljivo pobirati čim bolj sproti
  • V primeru skladiščenja v kleti je treba najprej očistiti korenine, nato pa vsako rastlino posebej zaviti v časopisni papir. Tako se bo rastlina obdržala nekoliko dlje.

radič5

Bolezni, ki lahko napadejo radič

  • Solatna plesen: prepoznamo jo po rumenkasto rjavih pegah, ki se pojavijo na zgornji strani listov. Na spodnji strani listov lahko opazimo plesnivo prevleko bele barve. Bolezen se rada širi na sosednje rastline. Preventiva: pri zalivanju se ne sme pretiravati s količino vode. Če je to mogoče, sadiš mešane posevke. Rastlinjake je treba redno zračiti. Tla morajo biti dobro odcetna. Sejanje in sadnja ne smeta biti prepogosto izvedena.
  • Bela gniloba solate: Prepoznamo jo po listih, ki začnejo rumeneti od zunaj. Solata začne veneti. Na koreninskem vratu se začnejo kazati rumene pege. Kasneje lahko pride do gnitja celotne rastline. Preventiva: Tudi v tem primeru velja, da se ne sme pretiravati s količino vode, s katero zalijemo rastlino. Rastlinjake je treba redno zračiti. Če se pojavijo okuženi listi, jih je treba sproti odstranjevati. Pri sajenju je dobro uporabiti dobro propustno folijo. Proti gnilobam učinkovito deluje, če rastlino zalijemo s kombinacijo zeliščnih čajev in hranil
  • Siva plesen: Najprej jo lahko opazimo na starejših rastlinah. Na listih se pojavijo vodene pege, te prekriva siva prevleka. Po tem, ko pride do okužbe koreninskega vratu, lahko v določenem času propade celotna rastlina. Okuženi listi se obarvajo v rjavo barvo, nato se posušijo. Preventiva: Sproti je treba odstranjevati ostanke odmrlih rastlin. Poskrbeti je treba za zračnost listne mase. Tržaškemu solatniku je treba zagotoviti zadostno količino svetlobe. Pomembno je, da ne pretiravamo z dušikovimi gnojili. Za odpravo bolezni se sicer priporoča kombinacija aminokislin, hranil in bakrenih nadomestkov.

Priprava radiča

Najpogosteje ga pripravljamo v solati. Sicer pa lahko uspešno nadomesti vso listnato zelenjavo. Če vas moti nekoliko grenkoben okus, lahko odstranite stržen. Dobro se obnese tudi kot predjed v kombinaciji s šampinjoni, korenčkom ter s čebulo. Radič oziroma tržaški solatnik je prav tako lahko pogosta sestavina omak za testenine. Dobro se obnese tudi v rižotah. Primeren je za polnjenje raviolov, lazanj in palačink.

Pripravila: P.K., Fotografije: Pixabay