Dobri medsebojni odnosi, potreba, ki bogati
Zdravje je osnova za dobro in uspešno življenje in delo – tako za posameznika kot za organizacijo. Zato je smotrno poskrbeti za ohranjanje in izboljševanje zdravja zaposlenih.
Zdravi in zadovoljni delavci, ki delajo v varnem in spodbudnem delovnem okolju, so produktivnejši in ustvarjalnejši, redkeje zbolijo in redkeje odhajajo v bolniški stalež, organizaciji ostajajo zvesti, s svojim pozitivnim odnosom do dela in organizacije pa prispevajo tudi k njenemu boljšemu ugledu v javnosti. Vse to se odraža v številnih koristih za organizacijo, tudi finančnih.
Kaj nalaga zakon?
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1, Ur.l.RS, št. 43/11; v nadaljevanju zakon) nalaga delodajalcem, da morajo načrtovati in izvajati program promocije zdravja na delovnem mestu, da morajo zagotoviti potrebna sredstva in način spremljanja izvajanja le tega, kar pomeni, da morajo izvajati določene aktivnosti in ukrepe, da se ohranja in krepi telesno in duševno zdravje delavcev. Delodajalec mora tudi v izjavi o varnosti z oceno tveganja načrtovati promocijo zdravja na delovnem mestu.
Dobri medsebojni odnosi
Vse naše življenje je prepleteno z različnimi medsebojnimi odnosi. Od medsebojnih odnosov je v veliki meri odvisna kvaliteta našega življenja. Medsebojne odnose gradimo že pred rojstvom, torej so odnosi za človeka zelo pomembni. Nekateri odnosi na nas delujejo pozitivno, nekateri odnosi pa zelo negativno. Odnosov je več vrst, glede na to s kom jih gradimo (prijateljski, starševski, partnerski, službeni …), glede na cilj, ki ga želimo v odnosu doseči (npr. odnos z zdravnikom ali avtomehanikom je drugačen, kot odnos s partnerjem). Odnosi se razlikujejo tudi po globini, kjer pa veliko vlogo odigrajo naša čustva, bodisi pozitivna ali negativna.
Ugotavljamo, da igrajo odnosi zelo pomembno vlogo, ko govorimo o kvaliteti našega življenja. Nihče si ne želi slabe kvalitete življenja, zato se je potrebno tudi za medsebojne odnose potruditi. Želimo si ljubečega partnerja, ki nam polepša dan, že ko se zbudimo, želimo si, da so naši otroci pridni, da dosegajo lepe uspehe, da so samostojni, želimo si strpnih in prijaznih udeležencev v prometu, ko se peljemo v službo, želimo si prijaznih in nasmejanih sodelavcev in šefov, želimo si samostojnih, ustrežljivih in prijaznih staršev, dobrih prijateljev, prijaznih trgovcev, natakarjev, avtomehanikov … In kaj smo mi pripravljeni za to narediti? Včasih malo ali nič. To se nam zdi kar samoumevno. Vsi smo soustvarjalci prepleta odnosov. Vsi nosimo odgovornost za kvaliteto teh odnosov. Velikokrat slišimo: imamo slabe medsebojne odnose. Bodisi v službi, doma ali kje drugje. Zakaj so odnosi slabi? Večinoma zato, ker pozabimo, da moramo upoštevati nekatere različnosti soustvarjalcev odnosov. Vsi ljudje smo v osnovi dobri. In vsak je poseben. Vsakdo ima svoje potrebe, svoja prepričanja, svoje navade in tudi pričakovanja. V odnos vstopamo opremljeni s svojimi pričakovanji, navadami, vzorci ki smo jih povzeli po nekom drugem, ki pa praviloma niso univerzalni ali pravilni. Za dober odnos se je potrebno zavedati, da se lahko pričakovanje, navade itd. druge osebe v odnosu delno ali popolnoma razlikujejo od naših. Ena od napak, ki jo delamo pri ustvarjanju medsebojnih odnosov je to, da podzavestno želimo spremeniti drugega, da bo ustrezal našim predstavam. Druga napaka, ki jo delamo je, da se v želji, da bi bil odnos dober, preveč podredimo in želimo ugajati. Napaka, ki lahko ogrozi dober odnos je tudi to, da v sebi nekaj pričakujemo, pa zaradi različnih vzrokov tega ne povemo. Ali se bojimo zavrnitve ali pa preprosto mislimo, da bi morala druga oseba v odnosu to enostavno vedeti. Potem pride še nestrpnost, mešanje različnih čustev, začnejo se izražati različni karakterji in smo prav kmalu pri slabih odnosih.
Torej, kaj je pomembno za dobre medsebojne odnose?
Najprej moramo poznati sebe. Moramo se znati poglobiti vase, prisluhniti svojemu srcu in duši, da bomo spoznali, kaj si resnično želimo. Naslednje, kar potrebujemo, je moč, prepričanje, da si upamo živeti po svojih načelih. Šele, ko bomo zadovoljni s seboj, bomo znali biti zadovoljni tudi z drugimi in bomo znali ustvarjati dobre medsebojne odnose. Veliko vlogo ima empatija, da znamo čutiti, razumeti in sprejeti drugačnost drugih, enako veliko vlogo pri ustvarjanju medsebojnih odnosov pa ima komunikacija in nadzor nad svojimi čustvi. V nepredvidenih situacijah je dobro, da si pustimo toliko svobode in časa, da stvari v miru premislimo in šele nato odreagiramo. Poskušajmo se obnašati do drugih tako, kot bi želeli, da se drugi obnašajo do nas. Veliko vlogo za dobre medsebojne odnose pa ima tudi iskrenost. Če želimo dober in trajen odnos, moramo biti iskreni, do sebe in do drugih. V odnosu je pomembno, da se počutimo varno in da si zaupamo. Sovražnik dobrih medsebojnih odnosov pa je tudi verjetno vsem dobro znan molk. V molk je običajno zavitih mnogo negativnih čustev in slabega počutja. Pomembno je, da se pogovarjamo in smo v pogovoru naravnani konstruktivno.
Kajti: medsebojni odnosi imajo veliko vlogo v našem življenju. Dobri ga polepšajo, podaljšajo, poboljšajo in obratno. Slabi medsebojni odnosi povzročajo slabo voljo, slabo razpoloženje, stres, strah, prebavne težave, visok pritisk, glavobol … Dolgoročno pa se kot posledica vsega tega lahko razvijejo resnejše bolezni.
Zato: gradimo dobre medsebojne odnose tako doma, v službi in v družbi! Družimo se, veselimo se, predvsem pa se veliko pogovarjajmo. Bodimo odkriti in pošteni, le tako bodo naši medsebojni odnosi kvalitetni in trajni.
Živite s srcem in bodite zdravi!
Vir: Mojca Lokar, samostojna svetovalka za promocijo zdravja
