Pot na Triglav: Ste pripravljeni na izziv?
Pot na Triglav je za mnoge pravi preizkus slovenstva, kot pravi znani rek: »Dokler ne prideš na Triglav, nisi pravi Slovenec.« Ali se z njim strinjate ali ne, je vaša stvar, dejstvo pa je, da vzpon na Triglav, našo najvišjo goro, v človeku vzbudi nekaj posebnega in le težko ponovljivega, saj so občutki ob prvem vzponu neopisljivi … Torej: kako na Triglav?
Fizična in psihična priprava
Seveda vzpon na Triglav (2864 metrov nadmorske višine) fizično in psihično ni mačji kašelj, vendar se na koncu vse povrne. Težko je reči, kako fizično je treba biti pripravljen za takšen podvig, vendar pa lahko z gotovostjo trdimo, da vam ni treba biti niti vrhunski športnik niti obsedeni hribolazec, da ga ne bi osvojili. Seveda je dobro, da imate za pot na Triglav nekaj kondicije, to pa dobite, če se vsaj malo ukvarjate s športom.
V današnjih dneh, ko je tempo življenja hiter in se je treba prilagajati na vse mogoče situacije, težav z vsaj znatno fizično pripravljenostjo za vzpon na Triglav skoraj ne bi smelo biti – telesna pripravljenost namreč pomaga, da lažje premagujemo stres in se z vsakodnevnimi izzivi spopadamo bolje.
Psihična pripravljenost je ključna
Druga, morda še pomembnejša stvar, ki vam bo pri vprašanju, kako na Triglav, izredno pomagala, pa je psihična oziroma miselna pripravljenost. Če se boste tja gor podali z mislijo, da ne zmorete, se vam bo verjetno zgodilo prav to – ne boste zmogli. Zato se na pot na Triglav v mislih pripravljajte postopoma. Razumite, da to goro osvoji veliko otrok in tudi veliko starejših, upokojencev in celo invalidov. Če ste kolikor toliko zdravi in nimate pretiranega strahu pred višino, se vam vzpon na Triglav skoraj ne more ponesrečiti.
V mislih si dopovedujte, da zmorete, če sami nimate dovolj motivacije oziroma moči, da bi svoje misli spremenili v pozitivne, pa naj vam pri tem pomagajo drugi. Prav ti so izredno pomemben dejavnik, če se na pot na Triglav odpravljate prvič. Verjemite, da vam bo zelo lažje, če se boste tja odpravili v dobri, prijetni in dobrovoljni družbi, ki bo hodila počasi, v skupini, se vmes ustavila, pomalicala, se naužila razgleda in počasi krenila naprej. V skupini lahko marsikateri človek doseže veliko več kot sam, zato se priključite družbi, v kateri ste radi.
Kdaj in kako na Triglav?
Najboljši čas za pot na Triglav je – če seveda niste ekstremist in bi radi tja gor na primer silvestrovali – poletje in zgodnja jesen. Največ ljudi se za vzpon na Triglav odloči prav avgusta in v prvi polovici septembra, ko snega večinoma ni, dnevi so prijetno topli, noči pa še niso premrzle. Pametno je, da si za vzpon vzamete dva dni: prvi dan osvojite kakšno od bližnjih koč (Kredarica, Planika, Staničev dom …) ali pa se, če vam vreme to dovoljuje, povzpnete celo na vrh, potem prespite, naslednji dan pa se sproščeno in brez hitenja odpravite nazaj v dolino.
Vedno pa, naj se vam to zdi še tako nepomembno, prej preverite, kakšno vreme vas čaka. Dežurni vremenoslovci na Agenciji RS za okolje (Arso) vam z veseljem svetujejo, ali vas bo med grizenjem kolen in ugotavljanjem, kako na Triglav, grelo sonce, prav tako vreme preverite tudi tik preden krenete od koče na vrh. Vreme je v gorah nepredvidljivo in nevihta se lahko razvije hitro, zato raje ničesar ne prepuščajte naključju.
Upoštevajte, da imate vzpon na Triglav od Kredarice ali Planike traja kakšno uro ali več, nekaj časa boste ostali seveda pri Aljaževem stolpu, potem vas čaka še strma pot nazaj do koče. Resnično si ne želite, da vas na Triglavu ujame nevihta z grmenjem in strelami.
Kaj vzeti s seboj na pot na Triglav?
Upoštevajte, da so gore lahko zahrbtne: v nekem trenutku vas greje sonce, v drugem pa namaka močan dež. Zato imejte s seboj dovolj velik nahrbtnik, v njem pa oblačila, ki jih boste lahko slačili in oblačili v plasteh. Poleti se da na Triglavu preživeti tudi v kratkih hlačah in rokavih, vendar se temperature na Kredarici ponoči spustijo blizu ničle. S seboj imejte dobre pohodniške čevlje, ki segajo čez gležnje, dovolj nogavic, anorak ali kakšno drugo jakno, ki ne bo prepuščala vetra, morda kapo, dolge rokave, topel pulover, primerne hlače, zelo priporočljiva je tudi čelada.
Ne pozabite na hrano in pijačo. Med vzponom na Triglav boste porabili veliko tekočine, zato imejte s seboj dovolj vode (pollitrska plastenka na Kredarici ni tako poceni kot v dolini), malico in kakšno čokoladico, če vam pade sladkor. Nekateri s seboj nesejo tudi čaj, sicer pa tega dobite tudi v kočah pod Triglavom, kjer morate skoraj obvezno pojesti kaj toplega, da boste imeli dovolj moči za naprej. Odveč ne bo niti tableta proti glavobolu ali alergijam ter kakšen obliž (žulji ne počivajo, ob skalah se lahko tudi popraskate …).
Varnost, varnost, varnost …
Ob vsem tem je pri vprašanju, kako na Triglav, močno potrebna zdrava pamet: ne divjajte in ne silite tam, kjer ni treba. Hodite po označenih poteh, uporabljajte kline in jeklenico, nikar ne poskakujte in ne prožite kamenja, zavedajte se, da je lahko vsak napačen gib usoden. Ne pretiravamo: res je treba biti ob vsakem koraku, ki pelje po strmih stenah, skalah in prepadih v gorah, stoodstotno pri sebi! Poleg čelade lahko za varnost, ki bo pot na Triglav naredila še lepšo, poskrbite tudi s plezalnim pasom z zaponkami, ki jih lahko uporabite ob jeklenici.
Pot na Triglav: kje?
Najbolj množično se ljudje na pot na Triglav podajajo z Rudnega polja na Pokljuki pred Velega polja do Kredarice, nato na greben Mali Triglav ter po grebenu na sam vrh. Tej smeri se lahko priključite tudi iz Krme in Voj, na Mali Triglav pa se lahko pride tudi z doma Planika na južni strani.
S strani Primorske vzpon na Triglav vodi prek Prehodavcev in Doliča na Triglavsko škrbino in na vrh z zahoda, na Prehodavcih pa se poti priključi tudi tista in slikovite Doline Triglavskih jezer. Iz doline Vrat so poti označene čez Prag, potem pa vodijo po Tominškovi poti do Staničeve koče in Kredarice oziroma prek Luknje čez Plemenice. Za primerjavo: pot na Triglav je s Pokljuke manj strma, a nekoliko daljša, tista iz Vrat pa strmejša (vzpenjate se v bližini severne stene), a zato malce krajša in vam bo vzela manj časa.
Če boste na primer na vrh krenili iz Koče pri Savici, boste na vrhu v nekaj manj kot devetih urah, po Tominškovi poti iz Vrat pa boste pot na Triglav sklenili v približno petih urah in pol. Izberite traso, ki vam bolj ustreza: če radi hodite, torej izberite manj zahtevno, če raje plezate, pa zahtevnejšo. A ne pozabite: tudi tisti, ki plezanja ne marate, vam klini in jeklenice ne uidejo.
Za konec še malo zgodovine
Triglav je najvišji vrh Julijskih Alp in Slovenije. Zanimivo ime izhaja iz njegove oblike, nekateri pa menijo, da so ga poimenovali tudi po staroslovanskem božanstvu. Vrh sicer ni izrazito troglav, le z jugovzhoda bi tri glave lahko tvorili Mali Triglav, glavni vrh in Šmarjetna glava. Na severni strani lahko še vidimo sledi nekoč mogočnega Triglavskega ledenika, ob njem pa je slovita severna stena, ki je med največjimi v Evropi.
Poleg tega da je Triglav simbol slovenstva (grb), njegovo ime radi uporabljajo tudi v kulturnih in športnih društvih. Kot prvi so se na vzpon na Triglav 26. avgusta 1778 na pobudo Žige Zoisa podali Bohinjci Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer. Njim so seveda sledili še drugi, ki so vrh počasi osvajali z vseh mogočih smeri.
Župnik Jakob Aljaž je tisti, ki je za en goldinar od dovške občine kupil sam vrh gore Triglav in na njem zgradil stolp. Mišljen je bil kot zavetišče, a je zelo majhen (vanj gre v sili pet ljudi), zato so zavetišče (imenuje se po Valentinu Staniču) pozneje postavili 55 metrov pod vrhom na južni strani. Leta 1896 so izgradili Dom na Kredarici, čez čas pa še druge v okolici in tako je pot na Triglav postala priljubljena turistična, planinska in plezalna želja, kamor se radi zgrinjajo tudi tujci. Razočaranih je le malo: z vrha lahko namreč vidimo Jadransko morje, Dolomite, Visoke Ture, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe, Pohorje in še in še.
Avtorica: Mojca Sladič
