• 17.57C Novo mesto
  • 18:24
  • Sre, 08.04.2020

Broadwaysko in londonsko gledališče štejeta denarce, kaj pa slovensko?

Gledališče je predvsem kraj zabave, smeha, specifičnega dogodka in različne palete čustev, odigrane s strani različnih akterjev na odru.

Zgodnje izročilo, ki ga prenaša gledališče, je izročilo besedila, ki se prenaša preko igre in predstave. Gledališče pride v poštev predvsem za zabavo, zelo dobrodošlo pa bo v teh mrzlih mesecih, ki so pred vrati. Ogled kakšne gledališke igre in podobnega si radi privoščijo različni »gledališki sladokusci« širom sveta. Poleg vseh gledališč, ki so po različnih krajih, mestih in državah, pa ima gotovo daleč največji sloves ravno Broadwaysko gledališče. Po čem pa se razlikuje od drugih?

Gledališče

Gledališče

Broadwaysko gledališče ima še posebej velik čar in je kot nekakšno stičišče sodobnih, komercialnih predstav, ki pritegnejo širše množice in se večkrat ponovijo. Ustvarjalci, ki nastopajo na tovrstnih odrih, nekatere prestave ponovijo tudi 25.000 krat ali še več. Broadway v glavnem predstavljajo muzikali. Med najbolj predvajanimi muzikali so: Fantom iz opere, Levji kralji, Chicago, Lepotica in zver, Mamma Mia in podobne svetovno poznane uspešnice.

Za ogled predstave na Broadwayu boste odšteli nekje od 50 dolarjev naprej, povprečna cena se giblje nekje okrog 90 evrov, seveda za cenejše sedeže, medtem, ko se za dražje cene gibljejo precej višje, tudi čez 400 evrov za »velecenjeni« boljši sedež. Poleg Broadwayskega gledališča, pa je zelo znano tudi londonsko gledališče.

Na West Endu v Londonu uprizarjajo tudi klasično gledališče

Ravno zaradi tega ima tudi londonsko gledališče svoje atribute, ki privabijo mnogo ljudi. West End gledališče, je glavno gledališče, ki se nahaja v West Endu v Londonu in je zelo turistično oblegano ter svetovno poznano. West End je kot nekakšno združenje vseh najbolj znanih gledaliških četrti kjer se igrajo komercialno uspešne predstave, odigrane v angleškem jeziku. Gledališče krasi lepa zunanja podobna, saj je bila velika večina gledališč zgrajena ob koncu 19. stoletja in ima izjemno arhitekturo. Če pa si boste ob obisku Londona želeli privoščiti tudi ogled zunanjosti in kakšen prestave, pa boste za vstopnico na West Endu za boljše sedeže odšteli v poprečju okoli 150 evrov, medtem, ko boste v primeru, da ste se pripravljeni zadovoljiti s »slabšimi«, plačali v povprečju okoli 60 evrov.

Gledališče

Gledališče

Sloves gledališča pa so obudili tudi v Nemčiji. Tako je tudi Berlin dobil svoj »Broadway« ali pa »West End«, pravzaprav se imenuje kar East End, ki pod svojim imenom združuje pet gledališč. S tem pristopom so želeli tudi Nemci na enem mestu združiti raznoliko ponudbo.

Kaj pa slovensko gledališče in kateri so vidnejši slovenski igralci, ki jih je gledališče »vzelo za svoje«?

V Sloveniji kot prvi mejnik gledališča beležijo predstavo Županova Micka, avtorja Antona Tomaža Linharta, ki so jo prvič uprizorili leta 1789. Po uprizoritvi nekaj komedij in podobnega, se je gledališče po korakih razvijalo tudi v neodvisna gledališča v 50. in 60. letih dvajsetega stoletja in kasneje tudi v komercialno smer, kakršno poznamo tudi danes. Takšna gledališča so Špas teater, SiTi teater BTC, Ana Desetnica in podobna. V Sloveniji sicer nimamo toliko opevanega gledališča kot pa zgoraj omenjena, toda nekaj pa se vendarle dogaja tudi na slovenskih gledaliških odrih.

Med vidnejše slovenske igralce, katerih gledališče je včasih tudi »drugi dom«, vsekakor spada Zvezdana Mlakar. V zadnjih letih je nastopila v kar nekaj gledaliških igrah in komedijah. Pravzaprav bi ji lahko rekli kar kraljica slovenskega gledališča. V zadnjih letih je imela vidnejše vloge predvsem v: Štefka Valentin, Ana Karenina, Solzice in v popularni Menopavzi, kjer je nastopala s Heleno Blagne, Damjano Golavšek, Salome in Urško Vučak Markež ter požela veliko uspeha in ponovitev.

Poleg Zvezdane Mlakar je stalni gost gledališča tudi Boris Kobal, na katerega je gledališče že v mladosti zelo vplivalo, saj je bil tudi njegov oče igralec. Najbolj znan je po svojih političnih vložkih, ki jim doda satirični ton. Poleg njega je prekaljeni igralski maček tudi Boris Cavazza, ki je sicer več časa namenil filmski igri. Vsekakor je poznana tudi Tanja Ribič, ki jo kot gledališko igralko poznamo predvsem po gledaliških vlogah v teatru Paradižnik in Naša mala klinika. Med mlajšimi generacijami so znanci slovenskega gledališča Ana Dolinar Horvat, Ajda Smrekar, Maja Martina Merljak, Sebastijan Cavazza in drugi nadarjeni igralci.

Gledališče

Gledališče

Gledališke »zvezde« pa seveda pridejo in grejo. Nekatere ostanejo dlje časa in imajo večjo kilometrino kot druge, toda vsak, ki je kdaj koli od blizu okusil čar gledališkega odra, pa lahko pove, da je vsekakor nekaj posebnega nastopati pred množico ljudi in jih na svoj način zabavati.

Mogoče znajo na drugi strani sveta, v New Yorku in Londonu ter tudi malce bližje v Nemčiji,  resnično bolje iztržiti potencial, ki ga ponuja gledališče, toda tudi tukaj, v Sloveniji se stvari odvijajo na boljše in četudi še nimamo podobnih kulturnih »združb«, ki bi med seboj združile moči, posamezniki s svojimi entuziazmom ter tudi ekipami skrbijo za to, da je tudi slovensko gledališče vedno bolj živahno.

Avtor: M.S.

Vir slik: Pixabay