• 13.35C Novo mesto
  • 19:39
  • Sob, 24.10.2020

Slovensko električno letalo prvo, ki je prejelo uradni certifikat EASA

Slovensko električno letalo Pipistrel Velis Electro je prvo električno letalo, ki je prejelo uradni certifikat Evropske agencije za varnost v letalstvu. S tem je bila potrjena njegova zanesljivost in varnost. Evropska agencija za varnost v letalstvu oziroma skrajšano EASA se zavzema za okolju prijazno letalstvo, ki v okolje ne bi spuščalo škodljivih emisij.

Letalo izstopa tudi glede na zelo nizko porabo električne energije v primerjavi z drugimi, ki se jih je testiralo. Hkrati je bilo to slovensko električno letalo spoznano tudi kot najvišje leteče glede na to vrsto leta. Hkrati ga odlikuje tudi najkrajši čas, ki je potreben za vzlet, ter najmanjše število postankov.

To, da je proizvodnja električnih letal čedalje bolj v porastu, je vsekakor dobra novica za okolje. Gre namreč za alternativo dosedanjim letalskim tehnologijam, ki so okolju škodljive. Vseeno pa nič ne kaže na to, da bi lahko tovrstna letala kaj kmalu postala del klasičnega potniškega prometa. Strokovnjaki pravijo, da se vsaj v bližnji prihodnosti to še ne bo zgodilo.

Več o slovenskem električnem letalu Velis Electro

Velis Electro podjetja Pipistrel je dvosed, ki je namenjen šolanju pilotov. Pri Pipistrelu so za ta tip letala povedali, da bo spremenil letalske standarde na področju tehnoloških inovacij in cenovne učinkovitosti. To električno letalo je enostavno za upravljanje, tudi njegovo vzdrževanje se lahko izvaja, brez da bi bila pri tem ogrožena varnost. V pilotski kabini se nahaja poenostavljen uporabniški vmesnik. Ta izgleda zelo podobno kot pri letalih, ki delujejo prek bencinskega motorja.

Ker je v tem slovenskem električnem letalu manjše število gibljivih delov, to vpliva na manjšo potrebo po vzdrževanju. Ker ima letalo vgrajen sistem stalnega nadzora, je tveganje za okvaro še toliko manjše. Hkrati naj bi pri tem tipu letala prišlo do večje zanesljivosti. Elementi, ki se nahajajo v letalu, naj bi imeli kar dvakrat daljšo življenjsko dobo, kot smo bili vajeni pri električnih predhodnikih tega letala.

Ivo Boscarol, ustanovitelj in direktor podjetja Pipistrel, je za letalo Velis Electro povedal, da je le ta prvi korak k temu, da bi se električna letala implementiralo v komercialno rabo. Povedal je, da je ta korak nujen, če si želimo, da letalska industrija ne bi več proizvajala emisij, ki so okolju škodljive. Po njegovih besedah je pomembna prednost električnih letal tudi ta, da ta ne proizvajajo nikakršnih plinov zaradi izgorevanja ter da je njihovo delovanje izjemno tiho.

Slovensko električno letalo

O podjetju Pipistrel

Gre za slovensko podjetje, ki je vodilni svetovni proizvajalec ultralahkih motorno-jadralnih letal in jadralnih letal s pomožnim motorjem. Podjetje je s svojim poslovanjem začelo leta 1987. Ustanovil ga je Ivo Boscarol. Njegov sedež se nahaja v Ajdovščini. Naziv podjetja izvira iz latinskega imena za netopirja. V Pipistrelu je zaposlenih 80 ljudi.

Podjetje je do zgodnjih 90. let proizvedlo že več kot 500 motornih zmajev. Leta 1995 je podjetje začelo razvijati lastno motorno jadralno letalo Sinus. Do leta 2012 so proizvedli že več  kot 1000 različnih zračnih plovil. Proti koncu leta 2017 je bilo v sklopu Pipistrela ustanovljeno še mešano podjetje na Kitajskem, ki je v njegovi 51 % lasti. Poleg tega je bil sklenjeno tudi poslovanje z mestom Jurong z namenom gradnje letalskega centra.

Pipistrelova električna letala so sicer požela številna priznanja in nagrade tako s strani Mednarodne letalske zveze in Nase. Podjetje je leta 2011 s strani tokratnega predsednika Slovenije prejelo Zlati red za zasluge RS zaradi pomembnega prispevka k razvoju letalske okolju prijazne industrije. Dejavnost podjetja hkrati omogoča, da je tudi Slovenija postala ena izmed tehnoloških velesil.

Princip delovanja električnih letal

Ob omembni slovenskega električnega letala, ki se je izkazalo za izjemno zmogljivo, omenimo še splošen princip delovanja električnih letal. Gre za letala, ki jih poganja elektromotor. Pri tem energijo pridobivajo iz akumulatorjev ali pa prek fotovoltaike. V zvezi z električnimi letali se največji problem skriva v motorju oziroma obliki letala. Pri tem se pojavi ključno vprašanje: Na kakšen način oziroma s katerega vira črpati električno energijo, ki je potrebna za delovanje letala?

Obstaja več načinov, kako lahko taka letala delujejo. Pri prvem načinu gre za pridobivanje električne energije iz baterij, pri drugem za pridobivanje le-te od sonca, pri tretjem pa za črpanje energije prek brezžičnega prenosa.

Ko govorimo o električnih letalih, ki jih poganjajo baterije, elektromotor energijo pridobiva iz baterije oziroma akumulatorjev. Zaplete se pri tem, ker bi radi zagotovili čim več energije. Pri tem pa se pogosto sorazmerno poveča tudi masa letala, česar pa si seveda ne želimo. Posledica te ugotovitve je, da lahko tak princip delovanja uporabljamo zgolj v primeru ultralahkih letal ali pri jadralnih zmajev.

Omenili smo tudi pridobivanje električne energije od sonca. To pomeni, da ima letalo na zgornji strani kril montirane sončne celice. Te absorbirajo večjo količino sončne energije, ki pa se nato pretvori v mehansko energijo.

Elektriko, s katero poganjamo letalo, lahko pridobivamo tudi prek brezžičnega prenosa. Tak način delovanja se lahko omogoči, če na tla namestimo oddajnik. Ta kot laser poskrbi za to, da letalo prejme zadostne količine energije. Na letalu se mora pri tem načinu delovanja nahajati sprejemnik, ki prestreže energijo.

Slovensko električno letalo

Slovensko električno letalo

Glavne prednosti električnih letal

Na razvoj Pipistrelovih slovenskih električnih letal smo lahko ponosni tudi zato, ker so električna letala v številnih vidikih boljša kot klasična, ki delujejo s pomočjo motorja z notranjim izgorevanjem. Pa si poglejmo, katere so njihove prednosti.

Prva se pokaže že pri učinkovitosti delovanja motorja. Električni motor lahko tako doseže učinkovitost do 95 %, medtem ko je pri motorju z notranjim izgorevanjem učinkovitost zgolj okoli 20 %.

Druga zelo pomembna prednost električnih letal je v tem, da delujejo zelo tiho. Delovanje letališč je trenutno pod strogim nadzorom kar se tiče časa vzletov. Klasična letala namreč s svojim hrupom zelo vplivajo na ljudi, ki živijo v neposredni bližini le-teh. Če pogledamo električna letala, je njihova glasnost zgolj okoli 50 decibelov, kar pomeni, da tovrstna glasnost ne predstavlja motečega faktorja v nekem okolju.

Eden najpomembnejših razlogov, zakaj bi bilo smiselno čim prej vpeljati električna letala v splošno rabo, so emisije svinca. Letalska industrija jih namreč v obstoječem stanju izpušča v ozračje. Gorivo, ki se uporablja za delovanje leta, namreč še vedno zahteva svinčev dodatek.

Avtorica: Petra Kušar

Vir slik: Pixabay