• C Novo mesto
  • 22:21
  • Ned, 14.04.2024

DDV: Kaj je davek na dodano vrednost in zakaj ga moramo plačevati

DDV ali davek na dodano vrednost je posredni davek, ki obdavči končno potrošnjo proizvodov in storitev, proizvedenih tako na domačem ozemlju oz. trgu kot v tujini. V Sloveniji obstajajo tri vrste DDV: splošna, nižja in posebna nižja stopnja. Zelo pomembno je, da veste, kaj je ta davek ter kdaj in zakaj se plača,  saj je to pomembno za izboljšanje finančnega zdravja tako podjetij kot fizičnih oseb in gospodinjstev.

Davek na dodano vrednost (DDV) je torej nekakšen posredni davek, ki obdavči potrošnjo. Gre za odstotek povišanja cene vsakega kupljenega artikla in vsake prejete storitve. Davek na dodano vrednost se tako ne nanaša neposredno na dohodke zavezancev (kot je to v primeru dohodnine), ampak se pobira oz. plačuje pri nakupu in prodaji proizvodov ter storitev.

Glavna naloga DDV je obdavčiti dobave blaga in storitev, ki jih opravijo poslovneži oz. podjetniki in strokovnjaki, pridobitve znotraj skupnosti in uvoz blaga. Pri podjetnikih se uporaba davka razlikuje glede na njihovo prodajo ali opravljanje storitev (prenesejo se na tistega, ki jih pridobi in jih je treba vplačati v javno blagajno) in glede na njihove pridobitve (prenesejo se naprej).

Davek na dodano vrednost (DDV) je nekakšen posredni davek, ki obdavči potrošnjo

V Sloveniji ločimo tri različice DDV

V Republiki Sloveniji je bil sistem obdavčevanja dobav blaga in storitev z davkom na dodano vrednost uveden s 1. julijem 1999. Zakonodaja o DDV razlikuje tri različne davčne stopnje, ki se razlikujejo po uporabljenem odstotku. Ideja je torej, da bolj kot je osnovna potreba po določenem izdelku ali storitvi, nižji je DDV, ki se zanj uporablja. Trenutno so v Sloveniji v veljavi tri vrste davka na dodano vrednost.

Trenutno so v Sloveniji v veljavi tri vrste davka na dodano vrednost.

Splošna stopnja – v skladu s slovensko zakonodajo se po splošni stopnji plačuje DDV za dobave blaga ali storitev. Ta stopnja trenutno znaša 22 %. Vpliva med drugim na gospodinjske aparate, tobak, alkoholne pijače ipd.

Nižja stopnja – določena je za nekatere primere dobave blaga in storitev ter v Sloveniji trenutno znaša 9,5 %. Med drugim vpliva na dolg seznam izdelkov, kot so hrana na splošno, potniški promet, gostinske storitve ali stanovanja.

Posebna nižja stopnja – uporablja se samo 5 % in sicer za izdelke, ki veljajo za nujne, kot so kruh, mleko, sadje, zelenjava in siri. Drugi neživilski izdelki, kot so na primer invalidski vozički za invalide ali zdravila za uporabo v humani medicini so prav tako del te skupine.

Odbitki davka na dodano vrednost

Sistem odbitkov je torej namenjen temu, da podjetnika v celoti razbremeni plačila DDV za vse njegove transakcije, ki same po sebi dajejo pravico do odbitka. Sodišče v svoji sodni praksi o DDV pogosto opozarja, da je pravica do odbitka (in s tem pravica do vračila plačanega davka) sestavni del mehanizma DDV in načeloma ne sme biti omejena.

Z drugimi besedami naj bi bila torej ureditev odbitkov davka na dodano vrednost namenjena temu, da podjetnika v celoti razbremeni DDV, ki ga dolguje ali ga je plačal v okviru vseh svojih gospodarskih dejavnosti. To naj bi pripeljalo do popolne nevtralnosti obdavčitve vseh gospodarskih dejavnosti ne glede na njihov namen in cilj.

Obračunani DDV ali izstopni DDV se nanaša na DDV, ki ga podjetnik obračuna pri opravljanju storitve ali prodaje izdelka svoji stranki.

Kaj pa je obračunani in izstopni DDV? Obračunani DDV ali izstopni DDV se nanaša na DDV, ki ga podjetnik obračuna pri opravljanju storitve ali prodaje izdelka svoji stranki. Zabeleži se v knjigovodski knjigi.

Ko govorimo o obračunanem ali izstopnem DDV, imamo izrecno v mislih osnovo, od katere se odšteje odbitni vstopni DDV, to je tisto, ki se nanaša na stroške podjetja, povezane z opravljanjem njegove dejavnosti oziroma poslovanja (pridobitev blaga in storitev).

Katere stroške je mogoče odbiti? Vsekakor med to skupino spadajo najemnine in pristojbine – na primer pisarna ali najem pisarne. Prav tako so tukaj prisotne storitve neodvisnih strokovnjakov, kot so odvetniki, revizorji, notarji itd. Naslednje so druge zunanje storitve – stroški zalog, oglaševanja, telefonske porabe, kadar so povezani s poslovno dejavnostjo. Sledi naložbeno blago: DDV na blago, ki ga je treba amortizirati, se odbije tudi ob nakupu. Za konec pa velja omeniti še vozila in z njimi povezane stroški.

Kaj pa pomeni proporcija DDV?

Z drugimi besedami lahko to opišemo kot sorazmerni del davka na dodano vrednost. Sorazmerni DDV določa opredeljeno merilo glede morebitnih težav pri odbitku vstopnega DDV za samozaposlene delavce in MSP, ki – kot določa davčna agencija – vzporedno opravljajo dejavnosti, ki so predmet in niso oproščene DDV, ki dajejo pravico do odbitka ter dejavnosti, ki so predmet, vendar oproščene DDV, ki ne ustvarjajo te pravice.

Glavna naloga DDV je obdavčiti dobave blaga in storitev, ki jih opravijo poslovneži oz. podjetniki.

Obstajata dve vrsti sorazmernega DDV, davek na dodano vrednost: splošni DDV sorazmerni in posebni pro rata DDV. Izbira med splošnim in posebnim deležem je prosta, razen v določenih primerih, v katerih davčna uprava določi obveznost uporabe posebnega deleža. Po drugi strani pa je davčna osnova za DDV znesek, na katerega se pripiše davčna stopnja.

Kaj pa DDV znotraj skupnosti? DDV znotraj skupnosti se uporablja za prodajo in nakup blaga in storitev med državami članicami Evropske unije. Ta uredba velja le za komercialne posle, ki se izvajajo med strokovnjaki in poslovneži, ki so rezidenti držav članic Evropske unije.

Zanimivo je poudariti, da se morajo podjetniki, strokovnjaki ali subjekti, ki že opravljajo komercialne dejavnosti, predhodno vpisati v register subjektov znotraj skupnosti, kjer bodo pridobili posebno davčno številko (NIF) za DDV ali številko subjekta znotraj skupnosti.

Kako se obračuna DDV?

Za pravilno obračunavanje oziroma računovodsko obravnavo DDV je treba upoštevati predvsem to, da mora biti obračun davka na dodano vrednost DDV vedno opravljen v rokih, ki jih za to določajo predpisi. Računovodska obravnava DDV omogoča natančno razmejitev vstopnega in izstopnega DDV.

Po drugi strani pa bodo evidenčne knjige pri izpolnjevanju ustrezale merilom verodostojnosti in točnosti podatkov, njihove strani pa morajo biti obvezno zaporedno oštevilčene. Evro je valuta, v kateri morajo biti prikazani zapisi o registraciji, in če je bila katera koli operacija izvedena v drugi valuti, predpisi zahtevajo njihovo pretvorbo v evre.

Pri izračunu DDV gre torej za plačilo, ki je namenjeno za potrošno obliko davka na dodano vrednost, s katerim se obdavčujejo blago in storitve v vseh fazah menjave. Davčni zavezanec načeloma DDV obračunava in plačuje od vsake dobave blaga ali storitev oziroma od transakcij, ki se po DDV zakonodaji obravnavajo kot dobave blaga ali storitev, razen od nekaterih, točno določenih transakcij, ki so oproščene plačila DDV.

 

Pripravil: NaDlani.si; Foto: Pixabay