• C Novo mesto
  • 12:29
  • Sob, 04.02.2023

Inflacija in brezposelnost v 1. četrtletju 2022

Statistični urad Republike Slovenije je objavil pregled inflacije v mesecu maju, ki kaže na več kot 8-odstotno inflacijo v primerjavi z letom poprej. Letna inflacija v maju je v Sloveniji najvišja po aprilu 2022. Spomnimo, da takrat Slovenija še ni bila članica Evropske unije in ni bila v območju evra. Kaj je tisto, kar je najbolj prispevalo k inflaciji? To so višje cene naftnih derivatov in vojna v Ukrajini. Poleg inflacije je pomemben dejavnik tudi brezposelnost v Sloveniji. Kako se inflacija in brezposelnost povezujeta v zadnjem letu?

Kaj je inflacija?

V tržnem gospodarstvu se cene izdelkov in storitev lahko vedno spremenijo. Nekatere se zvišajo, druge pa znižajo. Do inflacije pride, če se cene vseh izdelkov in storitev na splošno zvišajo, ne le cene posameznih artiklov. To pomeni, da lahko danes za 1 € kupite manj kot včeraj. Z drugimi besedami, inflacija zmanjšuje vrednost valute skozi čas.

Inflacija je 8,1-odstotna

Kako je videti inflacija enega leta, ko primerjamo maj 2022 z majem 2021? V enem letu so se cene v povprečju zvišale za 8,1 %. Cene blaga so bile v povprečju višje za 9,8 %, cene storitev pa za 4,8 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 11,8 %, trajno blago za 9,2 % in poltrajno blago za 3,3 %.

Največ so k letni inflaciji prispevale višje cene naftnih derivatov. Prispevale so 1,9 odstotne točke. Tekoča goriva so se podražila za 42,6 %, dizelsko gorivo za 40,6 %, bencin pa za 34,8 %. Velik vpliv (1,7 odstotne točke) je imela tudi podražitev hrane za 11,1 %. Stanovanjska in gospodinjska oprema ter izdelki za tekoče vzdrževanje stanovanj so se podražili za 10,5 % in k inflaciji prispevali 0,8 odstotne točke. Podražitve avtomobilov (za 11,1 %) ter izdelkov in storitev iz skupine rekreacija in kultura (za 5,9 %) so inflacijo zvišale po 0,6 odstotne točke. 0,5 odstotne točke vpliva so imele še podražitve gostinskih storitev (za 9 %). Če bi primerjali z majem 2021, je bila električna energija cenejša za 15,8 % in jetako  inflacijo znižala za 0,6 odstotne točke, še za 0,3 odstotne točke pa so jo ublažile pocenitve telefonskih in telefaks storitev (za 6,3 %).

Inflacija v maju, če jo primerjamo z aprilom

V primerjavi s prejšnjim mesecem so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 2 %. Opaznejših pocenitev v mesecu maju ni bilo. Največ so k inflaciji  (0,5 odstotne točke) prispevale višje cene naftnih derivatov (dizelsko gorivo se je podražilo za 11 %, tekoča goriva za 6,1 % in bencin za 5,5 %). Po 0,3 odstotne točke vpliva na mesečno inflacijo so imele podražitve oblačil in obutve (za 4,6 %) ter hrane (za 1,9 %). Zvišanje cen električne energije za 7,7 % je prispevalo 0,2 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke vpliva pa so imele podražitve v skupinah zemeljski in mestni plin (za 15,5 %), toplotna energija (7,3 %), počitniški paketi (za 4 %), nastanitvene storitve (za 3,8 %), gostinske storitve (za 2 %) ter stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj (za 1,2 %). 0,1 odstotne točke so prispevale še vse preostale podražitve.

Kaj je inflacija skozi HICP?

V euroobmočju se inflacija cen življenjskih potrebščin meri s »harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin«, ki se običajno navaja kot kratica »HICP«. Izraz »harmoniziran« pomeni, da vse države v Evropski uniji uporabljajo enako metodologijo. S tem je mogoče podatke za eno državo primerjati s podatki za druge države.

Kako izračunati HICP?

Indeks HICP se pri inflaciji izračuna v treh korakih. To so zbiranje cen, določanje uteži posameznih skupin in določanje uteži posameznih držav. Natančnejši opis izračunavanja indeksa HICP najdete v naslednjih treh odstavkih. Kako se je HICP obnašal, pa v naslednjem poglavju.

Zbiranje cen – spremljevalci cen vsak mesec zberejo približno 1,8 milijona cen v več kot 200.000 trgovinah. To poteka v skoraj 1.600 mestih povsod v euroobmočju. V vsaki državi se zberejo cene v povprečju za približno 700 reprezentativnih izdelkov in storitev. Natančno število artiklov v vzorcu se od države do države razlikuje. Za vsak izdelek ali storitev se zberejo cene na različnih prodajnih mestih in v različnih regijah. Primer: v cenah knjig so upoštevane različne vrste knjig (leposlovje, stvarna literatura, priročniki itd.), ki se prodajajo v knjigarnah, nakupovalnih centrih in na internetu.

Določanje uteži posameznih skupin – skupine izdelkov in storitev so tehtane glede na njihov pomen v povprečnem proračunu gospodinjstva. Da bi zagotovili, da indeks še naprej ustrezno odraža spremembe v vzorcu trošenja, se uteži redno prilagajajo. Izračunane so na podlagi rezultatov anket, kjer gospodinjstva odgovarjajo, za kaj trošijo svoj denar. Uteži so nacionalna povprečja, ki kažejo izdatke vseh vrst potrošnikov (bogatih in revnih, mladih in starih itd.).

Določanje uteži posameznih držav – države so tehtane glede na njihov delež v skupnih izdatkih za potrošnjo v euroobmočju.

Inflacijo je v evropskem območju moč meriti s pomočjo indeksa HICP

Inflacijo je v evropskem območju moč meriti s pomočjo indeksa HICP

Inflacija in HICP v primerjavi z Evropo

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 8,7-odstotna (v maju 2021 2,2-odstotna). Mesečna rast cen je bila 2-odstotna (prejšnji mesec 2,1-odstotna). Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 10,5 %, cene storitev pa za 5,1 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 13 %, trajno blago za 8,3 % in poltrajno blago za 3,7 %. Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU aprila 2022 7,4-odstotna (enaka kot mesec prej) in v državah članicah EU 8,1-odstotna (mesec prej 7,8-odstotna). Najnižja je bila v Franciji (5,4-odstotna), najvišja v Estoniji (19,1-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 7,4 odstotka.

Ali inflacija vpliva na brezposelnost?

Med prebivalci Slovenije v zasebnih gospodinjstvih je bilo v 1. četrtletju 2022 delovno aktivnih 980.000 oseb. Njihovo število je v primerjavi s 4. četrtletjem 2021 upadlo za 1.000 oseb, v primerjavi s 1. četrtletjem 2021 pa je naraslo za 52.000 oseb oz. 6 %. Stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini od 20 do 64 let je bila med moškimi 80,4-odstotna, med ženskami pa 74,1-odstotna. Pri moških je to v primerjavi s prejšnjim četrtletjem pomenilo upad za 0,1 odstotne točke, pri ženskah pa porast za 0,4 odstotne točke. Stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini od 20 do 64 let je znašala 77,4 %, kar je za 0,2 odstotne točke več kot četrtletje prej in za 4,5 odstotne točke več kot v 1. četrtletju prejšnjega leta.

Med delovno aktivnimi po zaposlitvenem statusu v primerjavi s prejšnjim četrtletjem ni prišlo do sprememb. 82 % delovno aktivnih je bilo zaposlenih v delovnem razmerju, 12 % jih je bilo samozaposlenih, 3 % jih je opravljalo študentsko delo, 2 % delovno aktivnih sta pomagala na družinski kmetiji ali v družinskem podjetju, 1 % pa je opravljal druge oblike dela.

Primerjava brezposelnosti s prejšnjim četrtletjem

Brezposelnih je bilo približno 44.000 oseb, kar je za 5 % (2.000 oseb) manj kot v prejšnjem četrtletju in 21 % (11.000 oseb) manj kot v istem obdobju prejšnjega leta. Stopnja brezposelnosti je med moškimi znašala 3,9 %, med ženskami pa 4,7 %. Tako pri moških kot pri ženskah se je v primerjavi s prejšnjim četrtletjem znižala za 0,2 odstotne točke. Med moškimi je število brezposelnih v primerjavi z letom prej upadlo za približno 3.000 oseb oziroma za 11 %, med ženskami pa za približno 9.000 oseb oziroma za 28 %.

21.000 oseb oziroma 48 % vseh brezposelnih je zaposlitev iskalo že eno leto ali več – opredelimo jih kot dolgotrajno brezposelne. Njihovo število je tako v primerjavi s prejšnjim četrtletjem kot z istim obdobjem leto prej ostalo približno enako, prav tako na četrtletni ravni po spolu. Števili dolgotrajno brezposelnih iz prejšnjega četrtletja sta namreč ostali nespremenjeni – 11.000 moških in 10.000 žensk. V primerjavi z istim obdobjem leto prej pa je med moškimi število dolgotrajno brezposelnih naraslo za okoli 2.000 oseb oziroma 21 %, med ženskami pa upadlo za približno 2.000 oseb oziroma 14 %.ž

Razlogi za inflacijo so bili v zadnjih mesecih omejeni predvsem na vojno v Ukrajini in višanje cen naftnih derivatov

Razlogi za inflacijo so bili v zadnjih mesecih omejeni predvsem na vojno v Ukrajini in višanje cen naftnih derivatov

VIR: SURS.com

Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com