• C Novo mesto
  • 11:25
  • Čet, 22.02.2024

Jezni so na Goloba, tole jim je obljubljal lani

Za vnovična pogajanja vladi postavljajo tudi nekaj pogojev.

LJUBLJANA – Gospodarstvo z nezaupanjem sprejema povabilo predsednika vlade Roberta Goloba k dialogu z vlado, ki ga je premier dal na vrhu gospodarstva. Njihovo nezaupanje izhaja iz tega, ker so bili, kot so prepričani, v zadnjem obdobju prevečkrat izigrani in deležni le dodatnih obremenitev. Za vnovična pogajanja vladi postavljajo tudi nekaj pogojev.

Ob tem pa se je na Twitterju pojavil video zapis, ko so gospodarstveniki gostili dr. Roberta Goloba. Bilo je pred lanskimi parlamentarnimi volitvami, kjer je Gibanje Svoboda prišlo do velike zmage. Dr. Golob, danes predsednik vlade, je vsem zbranim jasno reke, naj ga izvolijo, ker je gospodarstvenik. Najprej so mu ploskali, potem so ga volili. Vse ostalo je zgodovina, se glasi sklepni zapis na X profilu Svoboda Blog.

Vabilo sprejeli, a postavi jasne pogoje

“Sprejemamo povabilo predsednika vlade k dialogu, a smo pri tem precej previdni, saj smo bili v preteklosti prevečkrat izigrani,” je na skupni novinarski konferenci 15 gospodarskih združenj v Ljubljani dejal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka. Po njegovih besedah je gospodarstvo upravičeno nezaupljivo, saj da je bilo v preteklem letu deležno samo dodatnih obremenitev.

Če premier misli resno s pogovori z gospodarstvom glede administrativnih razbremenitev in davčne reforme, naj vlada do novega leta umakne vsaj dvig davka na dohodek gospodarskih družb, ki ga predvideva zakon o obnovi in razvoju po avgustovski ujmi, in uvede obvezen solidarnostni prispevek za popoplavno obnovo, ne sprejme rešitev v interventnem zakonu v zdravstvu, ki obremenjujejo delodajalce, in zamakne začetek veljavnosti zakona o čezmejnem opravljanju storitev do obljubljenega sprejema drugačne rešitve, je nanizal Šimonka.

Gospodarstvo po njegovih navedbah želi, da se ob začetku pogovorov za davčno reformo na mizo položijo vse davščine, s katerimi so obremenjeni delodajalci, nato pa se začnejo pogovori o tem, kje obremenjevati in kje razbremenjevati.

Predsednik AmCham Slovenija in predsednik nadzornega sveta Združenja bank Slovenije Blaž Brodnjak je opozoril, da Evropa v zadnjem obdobju izgublja konkurenčnost v globalnem kontekstu. V takšnih razmerah se po njegovih besedah povečuje nevarnost umika kapitala iz Evrope, še bolj pa z njenih obrobnih delov, kot je Slovenija.

Medtem ko države v soseščini zmanjšujejo davčne obremenitve, se v Sloveniji sprejemajo ad hoc ukrepi, ki naslavljajo enkratne pojave, kot je avgustovska ujma, je ugotavljal. Uvajati davščine z dolgoročnejšim učinkom za sanacijo enkratnih ujm je po njegovem prepričanju nesprejemljivo, zato je pozval k celoviti davčni reformi, realnemu ovrednotenju potreb obnove po ujmi in sistemski ureditvi glede solidarnosti po naravnih nesrečah.

Predsednik Obrtno podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar je pozval k takojšnji ustavitvi in spremembi vseh “administrativnih nesmislov”. “Ni nam treba čakati na kakršenkoli sestanek z vlado, administrativne nesmisle je treba spremeniti takoj,” je poudaril. Davčne reforme pa se mora vlada po Cvarovih besedah lotiti skupaj z gospodarstvom, “da pridemo do pravih davčnih rešitev”.

Kritičen je bil do vladnega podaljšanja regulacije električne energije v leto 2024 zgolj za gospodinjstva. “Seznanjam javnost, da nas s 1. januarjem več kot 100.000 obrtnikov in podjetnikov čaka enormno povišanje stroškov na področju električne energije,” je dejal in izpostavil, da se bodo računi zvišali za več kot 80 odstotkov.

V trgovini se nadaljujejo otežene razmere iz preteklega leta. Stroški rastejo mnogo hitreje od prihodkov, trgovino pestijo višje cene energentov, višje plače, višje obstoječe in številne nove dajatve, ki jih uvaja vlada, je medtem opozorila predsednica Trgovinske zbornica Slovenije Mariča Lah.

Bistveni problem v Sloveniji po njenih besedah ni prehranska inflacija, pač pa splošna inflacija, merjena brez energentov in hrane. Poganjajo jo predvsem rast plač, cena storitev, ki so seveda posledice tudi rasti plač, posredno pa seveda tudi vedno nove in nove obremenitve, je prepričana.

Dotaknila se je tudi zakona o evidencah na področju dela, ki po njenih besedah postavlja za talca celotno gospodarstvo. “Zakon je v praksi neizvedljiv, je diskriminatoren, predstavlja dodatne administrativne in finančne obremenitve,” je dejala.

Ekonomsko-socialni svet (ESS) v Sloveniji ne obstaja, obstaja pa socialni svet, je medtem dejal predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš. Veseli jih sicer, da je premier Robert Golob na vrhu gospodarstva napovedal redno mesečno srečanje z gospodarstvom in oživitev socialnega dialoga najkasneje do začetka novega leta.

“Pa vendar delodajalcem štejejo dejanja, ne zgolj všečne besede. Da bi socialni dialog res znova zaživel, je za to treba zagotoviti pogoje in naš osnovni pogoj je zagotovitev enakopravne obravnave socialnih partnerjev,” je pozval.

Kontraproduktivne rešitve

Delodajalci po njegovih besedah julija iz ESS niso izstopili, ker bi bili užaljeni. “Izstopili smo zato, ker naš glas ni bil slišan niti pri spremembah temeljnih zakonov, ki posegajo v odnos med delavcem in delodajalcem,” je poudaril.

Gospodarstvo, ki je osrednjega pomena za vse nas, se po besedah predsednika Združenja Manager Iztoka Seljaka trudi zaustavljati kontraproduktivne rešitve. Te se, kot je dejal, morda zdijo nekomu populistično všečne, a vodijo v padec življenjskega standarda nas vseh, je dejal.

Problem je po njegovih besedah bistveno globlji. “Mi že 30 let ostajamo pod povprečjem razvitosti EU, prehitevajo pa nas tudi tisti, med drugim neposredni sosedi, ki so bili še 50 let daleč za nami,” je opozoril. Kot je dejal, na združenju zaznavajo algoritem kontraproduktivnih ravnanj, ki prežema slovensko družbo in onemogoča prehod v resen razvojni preboj.

“Mi smo premalo samozavestni, premalo verjamemo v sebe in v lastne sposobnosti, posledično so naše ambicije prenizke, postavljamo si prenizke cilje (…) Skrajni čas je, da vsak od nas, zatem pa celoten politični spekter, prekine s tem algoritmom,” je dodal.

“Vedno se pogovarjamo samo, kako bo preživelo gospodarstvo, podjetništvo, rad pa bi opozoril, da vsi ti zakoni, vsa ta regulativa pravzaprav duši vsakega posameznika, vsako sodelavko in sodelavca,” je dejal predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Marko Lotrič.

Nevladne organizacije in predvsem sindikati so si po njegovih besedah pridobili neprimerljivo moč v primerjavi z gospodarstvom. “Nevladne organizacije lahko prek noči dvakrat skličejo vlado, spremenijo zakon po svoji meri,” je bil kritičen in izpostavil denimo spremembe na področju evidenc.

Zadružno zvezo Slovenije po besedah njenega predsednika Boruta Florjančiča skrbi trenutni odnos države do kmetijskega in agroživilskega sektorja. Ta bo imel po njegovih besedah dolgoročne posledice na družbeni in ekonomski položaj kmeta, kot tudi na dolgoročno zmanjšanje prehranske varnosti države.

Kritičen je bil do po njegovih besedah nekritičnega podrejanja slovenskega tradicionalnega trajnostnega kmetijstva okoljskemu aktivizmu in posledično odvzemanju pravice do kmetovanja brez kakršnekoli presoje vplivov na okolje ali na prehransko varnost.

Predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Dagmar von Bohnstein je izpostavila, da sta bili Slovenija in Nemčija vedno dobri partnerki. Nemška podjetja v Sloveniji neposredno in prek dobaviteljev zagotavljajo 50.000 delovnih mest. “Na žalost pa vidimo, da je partnerstvo med Slovenijo in Nemčijo ogroženo,” je opozorila.

Oprla se je na podatke nemškega statističnega urada, da je blagovna menjava med državama v prvih devetih mesecih padla za 5,2 odstotka. “To bi lahko pripisali globalnim izzivom, a vidimo, da gre za specifičen primer. Izmenjava s Hrvaško in Srbijo se je namreč povečala,” je dejala. Med glavnimi tveganji za posel v Sloveniji so sicer po njenem mnenju stroški dela in gospodarska politika.

Sonjo Šmuc, ki je zastopala skupino podjetij z notranjim lastništvom, zanima, kje se je zataknila prenova zakona o udeležbi delavcev na dobičku. “Ministrstvo za gospodarstvo je sklicalo delovno skupino, v kateri smo bili vsi socialni partnerji vključeni. S kar precej srečanji smo zakon uskladili že pred poletjem, po tistem pa je žarek upanja ugasnil, kajti ta zakon je ostal nekje v medresorskem usklajevanju,” je dejala.

Poleg vprašanja zakona o udeležbi delavcev na dobičku in opcijskem nagrajevanju je opozorila tudi na “poslabšanje razmer za podjetja z notranjim lastništvom”, ki da so jih prinesle spremembe dohodninske zakonodaje na začetku mandata te vlade.

Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če vlada gospodarstvu in vsem tem pozivom ne bo prisluhnila, je Šimonka odgovoril, da o tem še niso razmišljali, da pa bo treba državljanom jasno povedati, kam nas pelje nadaljevanje trendov sprejemanja odločitev v škodo gospodarstvu.

Delodajalci nismo tisti, ki grozimo z ulico, zato boste zaman čakali na poziv, da gremo na ulice, je pojasnil Cvar. Želimo z argumenti prepričati javnost, da imamo prav, in tako posredno spremeniti delovanje vlade, je pristavil. Šmuc je strnila, da se bodo na neodgovornost odzvali odgovorno, saj si neodgovornosti preprosto ne morejo privoščiti.

Pripravil: Nadlani.si/STA
Foto: Zajem zaslona YT