Matura – zrelostni izpit, ki je enak za vse
Matura je neke vrste zaključni izpit, s katerim kandidati dokazujejo, da dosegajo standarde znanj, ki so določeni glede na cilje izobraževalnih programov srednjih šol. V Sloveniji poznamo maturo že več desetletij, se je pa skozi leta njena oblika precej spreminjala. Danes se matura deli na splošno in poklicno maturo, opravljeni izpiti na maturi pa veljajo kot pogoj za vpis na nadaljnji študij. Več o tem smo že pisali tukaj.
Splošna matura
Splošna matura je skupek zaključnih izpitov, ki jo opravljajo dijaki gimnazij in velja kot pogoj za vpis na univerzitetni program študija. Sestavljena je iz petih predmetov; slovenščina, matematika in tuji jezik so obvezni predmeti, preostala dva predmeta pa sta izbirna – dijak lahko izbere predmet, ki ga zanima in je povezan z želeno smerjo nadaljnjega študija.
Splošno maturo lahko opravljajo dijaki, ki so uspešno končali četrti letnik gimnazije ali maturitetni tečaj. Za učence tehniških srednjih šol je omogočeno opravljanje posameznega izpita splošne mature, če so že opravili splošno ali poklicno maturo oziroma so se prijavili k poklicni maturi in izpolnjujejo vse pogoje za opravljanje le-te ali pa so v tujini pridobili spričevalo, ki velja kot maturitetno spričevalo.
Splošna matura poteka v dveh izpitnih rokih, v spomladanskem in jesenskem. Gimnazije običajno v marcu organizirajo predmaturitetni preizkus, kjer dijaki, profesorji in ocenjevalci spoznajo postopke mature, dijaki pa seveda preizkusijo svoje dosedanje znanje in ugotovijo, na čem morajo dodatno delati do same mature.
Kandidati splošno maturo opravljajo v enem izpitnem roku, izjema so le kandidati s posebnimi potrebami, udeleženci izobraževanja odraslih in kandidati, ki so ali bodo v letu, ko opravljajo maturo, dopolnili 21 let – njim je omogočeno opravljanje mature v dveh delih oziroma v dveh zaporednih rokih. Matura se seveda tudi ocenjuje s številom točk; če dijak maturo opravi z nadpovprečnim uspehom, lahko postane zlati maturant. To pomeni, da je dosegel oziroma presegel število točk, ki jih je za naziv zlatega maturanta določila Državna komisija za splošno maturo.
Poklicna matura
Poklicna matura je zaključni izpit za dijake tehniških srednjih šol. Sestavljena je iz štirih predmetov: slovenščine, matematike ali tujega jezika, strokovnega predmeta in seminarske naloge. Seminarska naloga je izdelek v okviru projekta, ki mu sledi še zagovor.
Dijaki tehniških srednjih šol se lahko vpišejo na nekatere univerzitetne programe. Pogoj za to je, da poleg poklicne mature opravijo še peti predmet splošne mature, ki sicer ni obvezen.
Vpis na univerzitetni študij z opravljeno poklicno maturo in dodatnim predmetom iz splošne mature omogoča veliko univerzitetnih programov. Vendar ne vsi, zato je pomembno, da se o tem natančno pozanimate.
Glavna razlika med poklicno in splošno maturo je naslednja: opravljena splošna matura omogoča vpis na katerikoli univerzitetni program, medtem ko opravljena poklicna matura tega ne omogoča.
Opravljena poklicna matura je pogoj za pridobitev srednje strokovne izobrazbe. Poklicno maturo lahko opravlja dijak, ki je uspešno končal četrti letnik programa srednjega strokovnega izobraževanja. Opravljajo jo lahko tudi tisti, ki so končali drugi letnik poklicno-tehniškega izobraževanja ali četrti letnik gimnazije in opravili poklicni tečaj.
Poklicno maturo lahko opravlja tudi nekdo, ki je uspešno opravil mojstrski izpit. Matura poteka v treh rokih: spomladanskem, jesenskem in zimskem. Šole običajno spomladi organizirajo predmaturitetni preizkus, ki dijake, profesorje in ocenjevalce pripravi na vse postopke in vsebino mature.
Kratka zgodovina mature
Maturo smo v Sloveniji poznali že v petdesetih letih, skozi zgodovino pa se je njena oblika spreminjala. Sprva je bila matura v obliki izpita, ki je podoben današnji splošni maturi; sestavljena iz petih predmetov, le da so bili od tega obvezni štirje, eden pa izbirni. Obvezni predmeti so bili slovenščina, tuji jezik, matematika in zgodovina. Za peti predmet so lahko kandidati izbirali med biologijo, kemijo in fiziko.
Leta 1980 je bila matura ukinjena z Zakonom o usmerjenem izobraževanju. Učenci so ob zaključku izobraževanja prejeli diplomo, ki je potrjevala, da so opravili vse obveznosti.
Kar hitro so z univerz začele prihajati pobude za ponovno uvedbo mature. To se je uresničilo leta 1989. Ustanovljen je bil Republiški izpitni center, ki je skrbel za organizacijo mature. Kasneje se je preimenoval v Državni izpitni center.
Od leta 2003 naprej je prejšnja oblika mature dobila naziv splošna matura. Dodana pa je bila tudi poklicna matura. Od takrat velja, da kandidat z opravljeno splošno maturo pridobi naziv gimnazijski maturant in srednjo splošno izobrazbo. Kandidat z opravljeno poklicno maturo pridobi srednjo strokovno izobrazbo.
Prednosti mature
Glavna prednost mature je zagotovo v tem, da gre za zaključni izpit, ki je enoten za vse kandidate, ne glede na to, katero gimnazijo oziroma srednjo šolo so obiskovali. Različne gimnazije in srednje šole se namreč kljub vsemu med seboj razlikujejo glede na način dela in ocenjevanje, zato je edini pravičen način za zagotavljanje enakih možnosti in pravic vseh kandidatov poenoten zaključni izpit, ki se piše anonimno in ga ocenjujejo naključni ocenjevalci. Tako vsak kandidat pokaže, ali je dosegel standarde, ki so enaki za vse.
Slabosti mature
Uspešno zaključena matura je ponavadi eden izmed pogojev za vpis na univerzitetni študijski program. Ko število prijavljenih kandidatov na določen program preseže število razpisanih mest (kar je na slovenskih fakultetah pogosto), pa je zelo pomemben tudi uspeh na maturi. Že leta in leta se v javnosti pojavljajo vprašanja, ali je to resnično optimalna in pravična rešitev za odločanje, kdo je na program sprejet in kdo ne, ali pa bi bilo bolje uvesti sprejemne izpite – vsaj za določene študijske programe, kjer je opravljen sprejemni izpit za nadaljevanje študija veliko bolj smiseln in pomemben od uspeha opravljene mature.
Pripravil: NaDlani.si; Foto: Pexels
