Primer umorjene Avstrijke: Patrik in njegova odvetnica govorita o “nesreči”, kljub temu da je bilo truplo v kovčku
Javnost v obeh državah vre. Besede Patrika Megliča in njegove odvetnice, da naj bi bila smrt Stefanie Pieper “nesreča”, so odprle rano, ki peče še močneje zaradi načina, kako je bilo njeno telo najdeno.
Ko “nesreča” postane žalitev zdrave pameti
Tragična smrt 32-letne vplivnice Stefanie Pieper je v nekaj dneh postala več kot kriminalistična zgodba – postala je simbol strahu, jeze in nemoči. Preiskovalci so njeno truplo našli skrito v kovčku, zakopanem v gozdu pri Majšperku. Ob njej so bili sledovi krvi v stanovanju, priznanje osumljenca in potrditev njegove vpletenosti. A kljub temu je Meglič prek svoje odvetnice nakazal, da naj bi šlo za “nesrečo”. Za mnoge je bil to trenutek, ko se je prevrnila meja sprejemljivega.
Odvetnica o transu, šoku in ljubezni
Na obravnavi v Gradcu je odvetnica Astrid Wagner opisala, da je njen klient “ves čas govoril, da je Stefanie neizmerno ljubil”. Pojasnila je, da naj bi bil v času incidenta v nekakšnem čustvenem šoku, kot v transu, in da še čakajo na rezultate obdukcije. Dodala je celo, da naj bi obstajala možnost nesrečnega poteka dogodkov. Meglič naj bi povedal, da ga je po prepiru preplavil šok, ko je videl partnerico negibno ležati na tleh, in da je od tistega trenutka “deloval kot avtomat”. Odvetnica je opisala, da je v priporu strt in neprestano joka, ker jo je ljubil. A v isti sapi je izrekla stavek, ki ga je javnost sprejela kot razkritje pravega ozadja: “To pa seveda ne spremeni dejstva, da je tako rekoč priznal krivdo za smrt.”
Val ogorčenja: “Truplo v kovčku ni nesreča.”
Slovenska in avstrijska javnost sta na takšno izjavo odgovorili z jezo, ki zadnje dni polni komentarje na družbenih omrežjih. “Kako lahko govoriš o nesreči, ko truplo skriješ v kovček in ga zakoplješ v gozd?” se sprašujejo bralci, medtem ko avstrijski mediji poročajo o ogorčenju nad poskusi relativizacije femicida. Mnogi opozarjajo, da takšne izjave ne ranijo le žrtvine družine, temveč tudi družbo, ki se trudi razumeti in preprečevati nasilje nad ženskami.
Stefanie kot oseba: svetloba, ki je ugasnila prehitro
Ob vsem tem se najbolj boleče berejo besede njenih prijateljic, ki pravijo, da je bila “Fani luč za vse, ki so jo poznali”. Delila je pozitivne misli, spodbujala samozavest, bila študentka prava, ki je verjela v boljši svet. Njena mama je v solzah povedala, da si njena hči “ni zaslužila take groze, še manj pa zdajšnje diskreditacije”.
Preiskava teče dalje – vprašanja ostajajo
Patrik Meglič ostaja v priporu v Gradcu, kjer mu grozi dosmrtna kazen za umor. Policija preverja tudi morebitno vpletenost sorodnikov, a dokazov za zdaj ni. Preiskava se nadaljuje, a občutek nepravice, ki ga je sprožila beseda “nesreča”, ostaja. In prav to je tisto, kar najbolj boli ljudi v obeh državah: občutek, da se poskuša omiliti nekaj, kar je po vseh znanih dejstvih neizmerno hudo.
Pripravil: I.M.
Vir: Kronen Zeitung
