• C Novo mesto
  • 07:11
  • Pet, 27.01.2023

Kam na izlet in kaj obiskati v občini Škocjan

Poletje je čas potovanj, izletov, oddiha in preživljanja časa v naravo. Tako kot preostalim, smo tudi občini Škocjan poslali vprašanja o turizmu v njihovih krajih in dobili obširne odgovore. Preberite jih v celoti.

Na kakšne načine vaša občina privablja turiste?

Občina skuša turiste privabljati na različne načine, predvsem pa se usmerjamo v internet in družabna omrežja, ki danes prevladujejo. Pripravljamo novo spletno stran, namenjeno le promociji turizma s povezavami na družabna omrežja.

Naštejte kraje, znamenitosti, ki beležijo največji obisk oziroma so najbolj priljubljene med turisti.

Občina Škocjan se po svoji površini uvršča med manjše slovenske občine, a je kljub temu zanimiva in privlačna v vseh pogledih. Razgibana gričevja z vinskimi goricami in doline na stiku Krškega gričevja in Krške ravnine, žuboreči potoki, botanične posebnosti, igrivi gozdni robovi ter slikovite vasi vse tja do naročja reke Krke prijetno denejo očesu, hkrati pa nudijo številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Občina Škocjan leži v vzhodnem delu Dolenjske. V dolini reke Radulje leži naselje Škocjan, ki je središče občine. Mehkoba dolenjske pokrajine in domačnost podeželskih vasic ustvarjata svojevrstne podobe v vseh letnih časih.

Zagraški log
Posebnost parka je vsekakor geološki steber avtohtonih kamnin, ki trdno, a nemo pričajo o podzemnem bogastvu parka in okolice. Zanimivosti parka povezujejo sprehajalne poti, bregove potoka povezujejo sanjavi leseni mostički in brvi, prostor pa zaokrožajo kotički za piknike. Vstop v park je z lokalne ceste, ki pelje skozi Zagrad, in sicer pri Prijateljevi domačiji. Domačija iz konca 19. stoletja je prostor za raznovrstne etnološko obarvane prireditve, hkrati pa ponuja prijeten ambient za sprejem zaključenih skupin.

Mlinarjeva pot
Aktivna pešpot, polna znamenitosti in aktivnosti za vse starostne skupine, s poudarkom na družini in organizaciji strokovnih ekskurzij za otroke.

Kamniti dvoločni most
Bregova Radulje v Škocjanu povezuje znameniti kamniti dvoločni most, ki skupaj s cerkvijo sv. Kancijana riše značilno veduto Škocjana. Most se pne preko Radulje v dveh lokih, zaradi svojih dimenzij, oblike in izdelave pa sodi med redke še ohranjene tovrstne mostove na Dolenjskem. Grobo klesani kamniti bloki so zloženi v obliki obokov, kamnit pa je tudi opornik v vodi med obema lokoma. Na sredini mostu, ki se proti bregovoma znižuje, je razpelo. Most ima tudi širšo povezovalno funkcijo, saj prek njega vodi cesta, ki povezuje dolino Krke z dolino Save. Most je kot zanimiv in redek tehniški spomenik obeležen tudi v občinskem grbu.

Občina Škocjan praznuje občinski praznik KNOBLEHARJEVO, 6. julija, na obletnico rojstva našega velikega rojaka, misijonarja in raziskovalca BelegaNila dr. Ignacija Knobleharja. Prireditve se pričnejo odvijati 25. junija s Semanjim dnevom na Bučki. Spomenik misijonarja dr. Ignacija Knobleharja je bil postavljen konec leta 2008. Kip predstavlja znamenitega škocjanskega misijonarja ob krščevanju afriškega dečka. Njegovo ime so v letih 1848 – 1858 s spoštovanjem izgovarjali v Egiptu in Sudanu, v Evropi in tudi v Ameriki. Arabci in sudanski črnici so mu zaradi izredne modrosti rekli Abuna Soliman, kar pomeni »naš oče Salomon«. Oblačila obeh figur plapolajo v vetru, ki ob krščevanju ponazori prihod Svetega Duha. Voda predstavlja podobo rodovitnosti in povezanosti z domačim krajem Škocjanom. Njegov kip, ki ga krasi fontana in pot njegovega popotovanja po Belem Nilu, stoji pred farno cerkvijo v Škocjanu. Kip je postavljen tako, da misijonar gleda na svojo rojstno hišo.

Naštejte nekaj krajev, znamenitosti, ki so po vašem mnenju v vaši občini še vredne obiska.

Dolina Radulje
Pot osrednje škocjanske vodne žile, Radulje, se začenja v zahodnem delu Raduljskega hribovja v vznožju Korena (544 m) v občini Trebnje. Reka na svoji poti pogosto spreminja smer, ustvarja ozke soteske, mokrotne travnike in številne okljuke, z leve in desne pa pridobiva pritoke. Na ozemlje občine vstopi v Zalogu in se pri Dobravi izlije v reko Krko. Njen tok po škocjanski občini je umirjen, reka riše zanimive okljuke, razgrinja svoje slikovito obrežje in v prepletu s kulturno krajino soustvarja podobo naših krajev. Dolina je bila v preteklosti pravcata dolina mlinov, katerim je reka dajala energijo za poganjanje mlinskih koles. Od Zaloga, prek Škocjana in Grmovelj pa vse tja do Dobrave, se jih je zvrstilo 14, družbo pa so jim delale tudi žage. Na nekdanje mline danes spominjajo le nekatere ohranjene stavbe in mlinska oprema v njih, še vedno pa med ljudmi živijo pripovedi o nekdanjih mlinarjih. Radulja s svojim obvodnim rastlinstvom daje zavetje številnim pticam in drugim obvodnim živalim. Tik pred izlivom v Krko je svoje zatočišče ob Radulji znova našel tudi bober, kar kraje uvršča v območje Nature 2000.

Šritovsko jezero

Štritovsko jezero
Na južnem robu Krškega hribovja, severno od zamočvirjenega Krakovskega gozda, leži Štritovsko jezero, ki je svoje ime dobilo po vasi Štrit, sredi katere leži. Jezero je nastalo v opuščenem glinokopu, vendar so ekološki pogoji za življenje rastlin in živali v njem in ob njem z leti postali identični naravnim. V obrežnem pasu jezera prevladujejo značilnosti mlake, v globinskem pa značilnosti jezera. Obrežja jezera značilno porašča trstičje, ki je kljub navidezni enoličnosti raznovrsten in bogat habitat z zelo različnimi bivanjskimi nišami. Štritovsko jezero je kot znamenitost vključeno v nekatere pešpoti, ki vodijo preko Bučke. Zaradi svoje edinstvene ohranjenosti, izjemne privlačnosti in poučne vrednosti se vključuje tudi v učno pot. Ob jezeru se je mogoče sprehoditi, loviti ribe ali pa le posedeti in prisluhniti naravi.

Kip dr. Ignacija Knobleharja
Spomenik misijonarja dr. Ignacija Knobleharja je bil postavljen konec leta 2008. Kip predstavlja znamenitega škocjanskega misijonarja, ob krščevanju afriškega dečka. Oblačila obeh figur plapolajo v vetru, ki ob krščevanju ponazori prihod Svetega Duha. V prihodnje je kip načrtovan kot fontana, kjer bo voda privrela na plan iz misijonarjeve srčne strani ter po misijonarjevi roki stekla na dečka. Voda predstavlja podobo rodovitnosti in povezanosti z domačim krajem Škocjanom. Kip je postavljen tako, da misijonar gleda na svojo rojstno hišo.

GEOS – Geometrijsko središče občine Škocjan
Le 1 km iz Škocjana proti Bučki na vrhu Logič parkirajte. Preko ceste 60 m v gozdu je lepo urejeno obeležje geometrijskega središča Občine Škocjan. Obeleženo je s kamnitim stebrom, na katerem je vklesan grb Občine Škocjan. Na vrhu stebra je jeklena plošča z označenimi stranmi neba, s centri sosednjih občin in s smerjo Neaplja, kjer je pokopan naš misijonar dr. Ignacij Knoblehar. Steber stoji na kamnitem podstavku, pri katerem gre za »kolaž« vseh vrst kamnin, ki jih je mogoče najti na območju občine. Podstavek je izdelan v obliki občine. Na dveh ploščah pa so napisane vse znamenitosti naše občine. Dragocena zanimivost za vse generacije od blizu in daleč. Na klopeh se boste odpočili, poslušali tišino gozda, morda s kom pokramljali in si nabrali novih moči za jutrišnji dan.

Knobleharjeva pot
Škocjančan dr. Ignacij Knoblehar, eno najbolj znanih misijonskih osebnosti 19. stoletja, pionir krščanske civilizacije na afriški celini in apostol črnih, je svoje ime zapisal v zgodovino misijonov in znanosti. Bil je prvi Evropejec, ki je z raziskovanji Belega Nila v Afriki prišel skoraj do ekvatorja. Vse življenje se je nesebično razdajal za dobro črnskega naroda. Njegovo ime so s spoštovanjem izgovarjali tako v Evropi kot tudi v Afriki in Ameriki, sudanski črnci pa so ga zaradi izredne modrosti klicali Abuna Soliman. Knoblehar je pokopan v samostanu bosih avguštincev v Neaplju. Učimo se iz zgodovine in veliki vzorniki nas navdihujejo. Eden izmed takšnih je tudi naš rojak dr. Ignacij Knoblehar. V poklon njegovemu spominu in v znamenje velikega spoštovanja Občina Škocjan praznuje svoj občinski praznik na dan njegovega rojstva. Knobleharjeva pot povezuje točke v okolici Škocjana, ki so kakor koli povezane z Ignacijem Knobleharjem. Bogato naravno okolje in izjemno zgodovinsko ozadje teh krajev je zanimivo tako za ljubitelje umetnostne zgodovine kot tudi za tiste, ki cenijo neokrnjeno naravo, ali pa se želijo zgolj oddaljiti od napornega vsakdana. Pot vodi iz Škocjana preko Hrastulj do geometrijskega središče Občine Škocjan, od tam pa čez Reso in Zaboršt na Bučko. Z Bučke se pot nadaljuje na Stopno in preko Zloganja, zaključi pa se v Škocjanu.

Kje in kako bi vaša občina še lahko izkoristila turistični potencial/imate v zvezi s tem kakšne načrte?

Turistični potencial vidimo v naši naravi, mehkobi gričev, načinu življenja, gostoljubnosti domačinov in družabnih dogodkih. Poleg obstoječih naravnih in kulturnih znamenitosti, razvijamo še produkte za šolsko mladino, upokojence. Pripravljamo se na zagon novega produkta Zeliščarski center JV Slovenije in pa ureditev muzeja ob 200-letnici rojstva dr. Ignacija Knobleharja.

Pripravila: M. S.