• C Novo mesto
  • 01:27
  • Pon, 15.04.2024

Konec neobdavčene božičnice, regresa, potnih stroškov? Minister: Velika večina posameznikov bo imela v denarnici več

Cilj izhodišč za davčne spremembe, ki jih je ministrstvo za finance danes predstavilo koaliciji, je enostaven, pregleden in razumljiv davčni sistem, v katerem se davki plačujejo glede na ekonomsko moč posameznika, je ob robu koalicijskega vrha dejal finančni minister Klemen Boštjančič. Glavne spremembe bodo pri dohodnini in obdavčitvi nepremičnin. Po Boštjančičevih besedah so koaliciji predstavili izhodišča za spremembe na davčnem področju, ki so jih na ministrstvu pripravljali od lani. Pri tem so želeli še posebej poudariti, da so bila zadnja tri leta za javne finance izredno zahtevna. Zakonsko določeni odhodki vseh javnih blagajn so se zelo povečali, številni so bili zasnovani kot trajni.

Potrebe družbe in davčni sistem ne gredo več skupaj, celo vedno bolj narazen so

Glavna ugotovitev analize je, da “potrebe družbe in davčni sistem ne gredo več skupaj, celo vedno bolj narazen so”, je dejal Boštjančič. Prek sprememb v davčnem sistemu želijo te naraščajoče potrebe družbe nasloviti, je dodal. Veseli ga, da je bilo v razpravi koalicije slišati strinjanje, da so zmožnosti države omejene, še posebej ob vračanju fiskalnih pravil na ravni EU po triletnem obdobju njihove zamrznitve.

Ena od ugotovitev analize stanja je po ministrovih besedah tudi ta, da so v zadnjih 20 letih s številnimi popravki uveljavljali parcialne rešitve v sistemu, s čimer je nastalo neke vrste “sračje gnezdo”, ni pa država pogledala sistema kot celote. Da je bilo v zadnjih letih zelo veliko posegov v davčni sistem, je na srečanju z novinarji opozoril tudi državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič. “Sistem je treba umiriti, prečistiti in pripraviti na to, kar nas čaka v naslednjem desetletju,” je dejal.

Pri izhodiščih na ministrstvu niso želeli iti predaleč s konkretnimi rešitvami, saj želijo široko javno razpravo, tako na ravni stroke kot splošne javnosti. Božič je povedal, da niso naredili še nobenih izračunov glede višine posameznikove davčne obremenitve. “Vemo, kakšen zajem bi radi imeli, vse ostalo bo stvar razprave,” je dejal. S tem namenom je daljša tudi časovnica.

Že pred tem je premier Robert Golob dejal, da naj bi spremembe pri dohodnini uvedli z letom 2024, spremembe pri obdavčitvi premoženja pa leto dni pozneje.

Katere spremembe se obetajo?

Glavna izhodišča glede sprememb pri dohodnini so, da se s ciljem večje enostavnosti resno razmišlja o sistemu neto obdavčitve dohodka, torej sistemu davčnih odbitkov namesto obstoječih davčnih olajšav. Po Boštjančičevih besedah naj bi naslovili številne davčne olajšave in bonitete, ki so se nabrale v sistemu. Zamišljena je enotna ureditev, v kateri se bo lahko precej, tudi za več tisoč evrov, povečal neobdavčeni del dohodka, upoštevali pa se vsi dohodki posameznika, tudi socialni transferji. Od te osnove bi se nato odštevali razni odbitki, je pojasnil. Takšen sistem je po Božičevih besedah bolj jasen, pregleden in uporaben za zavezance. Odbitki so bolj fleksibilni kot olajšave, je dejal in dodal, da z novim sistemom ne bo več prihajalo do primerov, ko dve osebi, ki imata za delodajalca enake stroške, prejemata različno visoke prihodke. »Radi bi, da davki ne bi več igrali tako pomembne vloge pri odločanju, na kakšen način si bo nekdo izplačal prihodek,« je dejal.

Ko je govoril o odbitkih kot novosti v dohodninski zakonodaji je še povedal, da splošne olajšave pri dohodnin ne bo več, bo pa ničelni dohodninski razred. »Izgleda enako, a ni,« je dejal. V kakšni višini bo ničelni dohodninski razred določen, še ni odločeno, bo pa precej višje, kot zdaj znaša splošna olajšava. Zato bodo lahko opustili marsikatero od obstoječih olajšav, ki delajo dohodninsko zakonodajo nepregledno.

Čeprav konkretnih izračunov še ni, je Božič prepričan, da bo vlada spremembe pri dohodnini uspela pripraviti in poslati v potrditev v DZ še pred koncem leta. Ni pa hotel zagotoviti, da bodo posamezniku prinesle višje neto prihodke. “Da bodo plače manj obremenjene, ni mogoče trditi,” je dejal in ponovil, da davčna politika v zadnjih letih ni uspela slediti javni porabi, ki jo narekujejo rastoče potrebe družbe.

Pri obdavčitvi premoženja pa gredo razmišljanja predvsem v smer progresivne obdavčitve nepremičnin, toda glede na vrednost in ne na število. Bistvenih sprememb za večino ljudi, ki imajo le nepremičnino, v kateri živijo, tako ni pričakovati. Koalicijska SD je medtem po Boštjančičevih besedah predlagala tudi razmislek o progresivni obdavčitvi preostalih oblik premoženja, a več o tem ni želel govoriti.

Prihodki od obdavčitve nepremičnin morajo ostati prihodek občin

Prihodki od obdavčitve nepremičnin morajo sicer ostati prihodek občin, je opomnil Božič. Glede morebitne obdavčitve drugega premoženja pa je treba po njegovih besedah naprej pregledati registre in si poskušati zamisliti, kako bodo ljudje ravnali v primeru njegove obdavčitve. Obdavčitve depozitov na bankah denimo zagotovo ne bo, saj bi se v tem primeru denar le “preselil pod vzmetnice”. »Z glavo čez zid ne bomo šli,« je dejal.

»Cilj načrtov ministrstva je enostaven, pregleden in razumljiv davčni sistem,« je sklenil finančni minister. Obenem je eno od vodil po njegovih besedah to, da naj se davki plačujejo glede na ekonomsko moč posameznika. Sedanji sistem namreč v veliki meri dopušča oziroma celo spodbuja davčno motivirane odločitve davčnih zavezancev, ki povzročajo neenako davčno obravnavo. Obstoječi sistem socialnih transferjev pa takšno ravnanje pogosto še dodatno nagrajuje.

N. D., STA; Foto: youtube