Občina bo v prihodnjih mesecih poiskala novega najemnika Tončkovega doma na Lisci.
LISCA – Franci Krašovec in družina so se sredi januarja odločili, da se poslovijo in zapustijo Tončkov dom na Lisci. Javnost je bila presenečena, dosedanji najemnik pa je pojasnil, zakaj se je tako odločil. Dodajamo še pojasnili Občine Sevnica in Planinskega društva Lisca Sevnica.
Zakaj takšna odločitev?
»Sprejeli smo jo po tehtnem razmisleku. Med decembrskimi prazniki smo ugotovili, da fizično v prihodnje kot družina ne bi več zmogli tega tempa. Lisco smo pripeljali do visoke točke, ko govorimo o kakovosti, počutju in storitvah za obiskovalce. Zato smo se odločili, da se poslovimo.«
In dodaja:
»Dejansko ne dobimo delavcev, ki bi delali. Dogaja se to, kar se dogaja v slovenskem gostinstvu: kadra, ki bi mu lahko predal naloge, kot smo jih delali kot družina, enostavno ni.«
Vaša odločitev je dokončna?
»Postalo je preveč dela. Svoje so naredili tudi ostali faktorji, ki pa jih tu ne bi omenjal. Poslavljamo se.«
Kako je župan Srečko Ocvirk sprejel vašo odločitev?
»Na to ni bil pripravljen. Imeli smo sestanek, a je bilo pričakovano, da govorimo o investiciji na Lisci in stroških. Mi pa smo sporočili, da končujemo z delom.«
Kako je bilo pred desetimi leti?
»Prišli smo v klavrno stanje, gostov in ponudbe ni bilo. Lisca ni imela niti takega doma, ki bi bil gostom prijazen. Vsako leto smo kaj naredili, popravili, izboljšali.«
Dela je bilo verjetno precej.
»Dejansko so se stvari hitreje kvarile, potem smo z vlaganji rešili tudi to. Sprva smo uredili inštalacije, vodo, predvsem pa kuhinjo, ki pred našim prihodom ni ustrezala niti minimalnim standardom. Vlaganja so se okrepila po letu 2014, ko je dom dobil novega lastnika, to je postala Občina Sevnica.«
Kako pa je bilo z obiskom?
»Rasel je. Le lani beležimo 40-odstoten dvig v primerjavi z letom poprej. Tudi zato smo prišli na točko, ki je za nas kot družino neobvladljiva, kadra pa ni. Par razpisov smo imeli, a primernih kandidatov ni bilo.«
Se je javil kdo iz tujine?
»Da, kar nekaj. Predvsem s Hrvaške, nekaj tudi od drugod: celo z Irske in Škotske.«
Je bila dilema, da bi šli kljub temu naprej v nov cikel?
»Tudi ta dilema je obstajala. A če se odločiš, da pripelješ kader iz tujine, si na nek način zanj odgovoren. V prvi vrsti ga moraš priučiti in pripraviti za tako delo. Če bi se za to odločili, potem bi naslednjih pet let ostali tu.«
A ne boste.
»Ne, 31. januarja letos se poslavljamo. Potem bo Tončkov dom tako ali tako zaprt dva oz. tri mesece zaradi novih konkretnih investicij, občina pa bo objavila tudi razpis za novega najemnika.«
Kdo je delal v domu?
»Z mlajšo hčerko sva bila delavca, kuharja, natakarja, managerja, sprejela sva klice. Tu sva bila od jutra do večera. Imeli smo zaposleno še eno osebo, ki pa je že nekaj časa na bolniški. Zaposlili smo še upokojenko po pogodbi, za vikend in praznike pa smo si pomagali s študenti in dijaki.«
Pa se je obrnilo dovolj denarja?
»Dosti. Ni problem v denarju, brez težav smo poslovali pozitivno. Smo pa prišli do točke, ko štirje domači ne moremo odtehtati 10 drugih. Če bi teh 10 zaposlil, pa sistem verjetno ne bi več deloval. Pa nisem črnogled, Lisci želim vse dobro, da se še naprej razvija, da trend raste. Čaka pa tudi nove najemnike precej odrekanja in dela.«
Vi ste to izkusili na svoji koži.
»Deset let smo vse osebne praznike in ostala slavja imeli ob ponedeljkih, ko je bil edini dan, ko je bil Tončkov dom zaprt. Za praznike in nedelje ne smeš zapreti, saj si takrat zaslužil toliko, da si pokrival razliko za nazaj, ali pa celo delal za naprej. Na Lisci je tako: če je slabo vreme, smo dva ali pa tri dni le kartali, potem pa delali pridno, da smo pokrivali minus.«
Zdaj imate tega dovolj?
»Predvsem je dejstvo, da imava z ženo štiri vnuke, hči ima dve hčerki, ki potrebujejo mamo, midva z ženo pa vnuke. Dokler delaš, bi za denar naredil vse. Ko si bolan, bi dal ves denar za zdravje. To je naše vodilo, zato menimo, da je pomembno, da se ustavimo, ko imamo vsaj še malo vsega na razpolago.«
Kam gre Lisca naprej?
»Občina Sevnica se je odločila, da bo vlagala v Center šolskih in obšolskih dejavnosti. Sam sem do te usmeritve skeptičen, čeprav bo prihajalo po 100 otrok na teden na Lisco. Menim, da bi morala Lisca nadaljevati v smeri športnega turizma, potrebovali bi športno dvorano. Ne pozabimo: Lisca ima vse naravne danosti, da postane center za priprave športnih ekip. Številni se še spomnijo, kako so na Lisco prihajale košarkarske ekipe Jugoplastike, Crvene zvezde in Partizana ter tu trenirale. Odločitev lastnika je taka. Mi jo spoštujemo, saj smo z občino dobro in korektno sodelovali. Se pa na tej točki umikamo in dajemo možnost komu drugemu.«
Kakšni pa so vaši spomini na Lisco?
»Kot otrok sem pogosto prihajal, saj je bila tu savna, kamor sta hodila starša. Kasneje pa smo tu zahajali z družino.«
Kako pa ste postali oskrbnik koče?
»Pred desetimi leti sem bil na sprehodu z ženo in psom, lep sončen dan je bil na Lisci. Pa še kak meter snega. Prišla sva mimo koče, ki je bila zapuščena, v njej nisva bila postrežena, notri pa bolj mrzlo kot zunaj. Čez dva tedna sem bil spet tu, situacija pa identična. Poznal sem predsednika planinskega društva in ga pobaral, kaj se dogaja. Dejal je, da jo dobim v upravljanje, če to želim. Sprejel sem izziv, 1. aprila 2010 smo začeli z delom.«
Dajva še malce bolj, o tem kadru, ki ga ni.
»Sistem je tak, da lahko dobiš mlade, tudi iz gostinske stroke, če imaš tudi sam izobrazbo, saj si jim lahko mentor. Pri nas tega sedaj ni bilo. Imeli smo kader, ki smo ga dobili. Vse smo priučili, a morda je kakšna nerodnost še ostala. A vsi smo se zelo trudili. A ne pozabimo: to so bili študenti in dijaki, ki niso študirali gostinstva, ampak so tu delali priložnostno, da kaj zaslužijo.«
Kakšen je odnos države do koč? Nenazadnje ohranjate tudi tradicijo, kulturno dediščino.
»Odnos bi lahko bil boljši. Če ne drugega, bi bili lahko drugače obdavčeni. Ne pa da je davek isti kot v dolini. Da kaj prodamo, se moramo tu na Lisci precej bolj potruditi kot pa v dolini. Na Hrvaškem imajo posluh za to, turistične destinacije imajo manjši davek. Če bi bili davki za nas nižji, bi lahko več dali v kader in morda potem tudi koga dlje zadržali. Kot sem že prej omenil: skrbi me, kje se bo v prihodnosti dobilo tak kader!«
Zakaj je Lisca tako priljubljena?
»Ker je tako dostopna praktično z vseh strani. Tudi z avtom, povrh vsega pa ima tudi toliko izhodiščnih točk za vzpon: na Lisco lahko hodite pol ure ali pa dlje. Lisca ima tudi izjemen razgled, dejansko je Slovenija od tu na dlani. Vidi se do Snežnika, pa vse tja do Hrvaške, Ogulina, Risnjaka. Na drugi strani lahko hkrati opazujemo Triglav in smučišče Sljeme, vidi se do Pohorja, Pece, Uršlje gore, Donačke …«
Svoje naredi tudi ponudba. Predvsem ste (p)ostali znani po palačinkah.
»Lani smo prodali 10.000 porcij! To je številka, ki nas drži pokonci. Številni so bili razočarani, ko smo sporočili, da se poslavljamo iz Tončkovega doma. A naj ne bodo razočarani, te palačinke, ne v takem obsegu, bomo še pekli. Zdaj v prvi fazi potrebujemo čas, da si zbistrimo glave in odpočijemo.«
Ste linijo palačink razvili načrtno?
»Sprva smo imeli štrudelj. Tortic in palačink ne moreš imeti, saj se ti po dveh ali treh dneh to pokvari, če ni gostov. Pa je starejša hči predlagala, da bi imeli palačinke, ki jih nima nihče v Sloveniji! Sprva smo jih imeli 20 vrst, danes 25.«
Tudi v čast Melanie Trump?
»Res je. Ko je postala prva dama ZDA, nas je klicala novinarka ene od televizijskih hiš in dejala, če vemo, kaj se dogaja v Sevnici. Pa smo rekli, da ne vemo, ker smo na Lisci. Sporočila je, da je npr. v Sevnici Melania dobila svojo tortico. Novinarki sem dejal, da bomo na Lisci imeli palačinke Melanii v čast. Naslednji dan je to že bilo na televiziji, mi pa še brez te različice palačink. Hitro smo dali glave skupaj in naredili še to.«
To so palačinke, ki se jih pri vas počaka z veseljem.
»Ko je gneča, je čakalna doba tudi do 50 minut. Tako je bilo pred dnevi. Pa se ni nihče pritoževal. Vse na to opozorimo, stranke so zadovoljne s kvaliteto. To šteje.«
Odziv Občine Sevnice na slovo najemnika Francija Krašovca:
“Leta 2014 je Občina Sevnica po več kot enoletnem usklajevanju od Planinskega društva Lisca Sevnica in Planinske zveze Slovenija v lastništvo prevzela objekte na Lisci. Po prenosu lastništva je Občina Sevnica nadaljevala s programi za razvoj Lisce tudi na objektih in v okolici Tončkovega doma s ciljem nadaljevati ustvarjanje Lisce v za širše okolje pomembno in uporabno športno-rekreacijsko turistično destinacijo. Občina Sevnica je 13. januarja prejela odpoved najemne pogodbe dolgoletnega najemnika in oskrbnika Tončkovega doma na Lisci, Gostinstva Krašovec d. o. o.. Občina Sevnica razume in spoštuje odločitev družine Krašovec za usmeritev osebnih prioritet k družini in preživljanju več časa z bližnjimi. Kot najemnik in oskrbnik Tončkovega doma je družina Krašovec uspešno sodelovala tako s Planinskim društvom Lisca Sevnica in Planinsko zvezo Slovenije kot tudi z Občino Sevnica, s čimer je bistveno pripomogla k razvoju in prepoznavnosti destinacije Lisca. Razvoj poslovnih priložnosti v času sodelovanja z Občino Sevnica je bil pozitiven. Družini Krašovec in ekipi iz podjetja Gostinstvo Krašovec d. o. o. se zato zahvaljujejo za njihov prispevek k razvoju Lisce. Občina Sevnica za leto 2020 načrtuje izvedbo obnovitvenih del kuhinje in ureditvijo tematskega prostora v Tončkovem domu, s pričetkom del v začetku februarja. O svojih namerah je Občina Sevnica ob prijavi investicije za sofinanciranje v okviru Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v začetku leta 2019 obvestila družino Krašovec. Družina Krašovec se je v oktobru za čas obnovitvenih del tudi dogovorila s Planinskim društvom Lisca Sevnica za najem Jurkove koče za izvajanje omejene gostinske dejavnosti, saj je za čas obnovitvenih del načrtovano tudi zaprtje Tončkovega doma. V obdobju obnovitvenih del najemnik Tončkovega doma ne bi plačeval mesečne najemnine. Tončkov dom bo tako za obiskovalce odprt do 1. februarja 2020. V času izvajanja obnovitvenih del bo Občina Sevnica izvedla javni poziv za oddajo ponudb za najem Tončkovega doma, ki bo vnovič odprl svoja vrata predvidoma v mesecu maju. Občina Sevnica vse od prenosa lastništva v letu 2014 s promocijskimi medijskimi objavami, s soorganizacijo različnih športno-rekreativnih in drugih dogodkov ter z izvedbo več infrastrukturnih posodobitev aktivno prispeva k razvoju te priljubljene izletniške točke.”
Kaj pravi v Planinskem društvu Lisca Sevnica:
“Planinci pogrešajo več medsebojne komunikacije in celovit dogovor o viziji in razvoju Lisce z vsemi deležniki na Lisci (lokalna skupnost, planinci, lastniki zemljišč, kolesarji, padalci, naravovarstveniki idr.). Trajnostno upravljanje in usklajen razvoj dejavnosti na Lisci zahteva vključevanje in povezovanje vseh deležnikov, lokalna skupnost pa mora kot nosilec javnega interesa biti koordinator in povezovalec le-teh. Lisca se sooča z več izzivi (neurejeno je financiranje vzdrževanja planinskih poti, pogosto je prekomerno obremenjena s parkiranjem na zasebnih površinah, pojavljajo se vožnje motornih vozil izven urejenih poti po zasebnih zemljiščih, težave so z odlaganjem in odvozom odpadkov …). V Planinskem društvu Lisca Sevnica dodajo še, da obnovljeni objekti ne predvidevajo skladiščnih prostorov za izvajanje gostinskih dejavnosti, s to težavo se je soočal tudi Krašovec. Ocenjujejo, da je tudi zaradi pomanjkanja komunikacije, usklajevanja in posledično neenotne vizije, prihajalo in prišlo do razhajanja med najemnikom in lokalno skupnostjo. Planinci si želijo sooblikovati vizijo in razvoj Lisce, na osnovi tega pa si želijo tudi oblikovanja upravljavskega načrta Lisce kot destinacije, v katerem bodo jasno navedeni tudi vsi operativni ukrepi, prihodnje aktivnosti in potrebni viri za izvedbo le-teh ter vloga posameznih deležnikov. Planinci so vedno in tudi bodo prostovoljno pomagali pri razvoju Lisce, a brez skupnega dogovora, povezovanja, sodelovanja in aktivnosti učinki ne bodo dosegali želenih rezultatov, ki bodo zadovoljili potrebe in želje obiskovalcev Lisce. Zato bodo v kratkem organizirali javno tribuno o viziji in razvoju Lisce, kamor bodo povabili vse navedene deležnike, ki soustvarjajo razvoj Lisce in ostalo javnost.”
Pripravil: Nadlani.si
Foto: Nadlani.si