• 5.19C Novo mesto
  • 02:40
  • Pon, 06.04.2020

Tabakum praznoval 45 let delovanja

Letošnje leto je pomembno tudi za novomeško podjetje Tabakum, ki slavi 45 let obstoja in uspešnega delovanja. Podjetje vodi 37-letni Goce Tasev, ki je prevzel vajeti od očeta. Podjetje je pomemben igralec na slovenskem trgu, v prihodnjih mesecih pa širijo svojo prodajo tudi na trge nekdanje skupne države. Tudi o tem v pogovoru, ki smo ga opravili na sedežu podjetja.

Ob obisku je jasno, prišli smo v dobro založeno podjetje oz. trgovino, pred katero je pedantno zložena mehanizacija. Kako vešč je direktor pri rokovanju z vsem, kar prodajajo?
»Mislim, da bi znal upravljati 95 odstotkov vseh naprav, ki so pred prodajalno.«

13.09.2019
45 letnica podjetja Tabakum
Foto: Barbara Reya/barbarareya.si

Ko nastaja tale pogovor, je ura 15.00. Kakšen je sicer vaš delavnik?
»Praviloma ostanem v pisarni do 17. ure, včasih tudi do 19-ih. Sobote so delovne. Precej hodim tudi po terenu, takrat začnem ob 5.30 zjutraj.«

Kako pomemben mejnik je 45 let delovanja?
»Mislim, da je bila slovesnost taka, kot se spodobi. Oče Blaže je imel željo in prav je tako. Čuti, da se stvari spreminjajo. Večino funkcij je tako ali tako že predal, še vedno je prokurist, hodi pa po terenu in obiskuje naše stranke ter tako pomaga. Dejansko je bila zabava namenjena vsemu temu, kaj je on in podjetje doseglo v tem obdobju. Ponosni smo, ker so se odzvali številni poslovni partnerji. S svojim obiskom nas je počastil tudi dobavitelj z Japonske.«

Kaj pomeni tak jubilej?
»Teh 45 let je dokaz, da smo se znali v vseh teh letih prilagajati na spremembe, ki so se dogajale v podjetju in na trgu. Oče je začel z malo delavnico akumulatorjev, ki je potem zrasla v večjo. V času osamosvojitve Slovenije smo postavili obrat za proizvodnjo akumulatorjev na drugi strani ceste, kjer je danes sedež podjetja. A so bili v tistem času trgi, ki smo jih poznali, precej nestabilni. Zato smo se preusmerili drugam. Predvsem v kmetijstvo, ki je bilo v porastu, pri ljudeh pa je bilo precej povpraševanja. V zadnjih 12. letih pa smo se od mehanizacije preusmerili v vrtni program. Še vedno smo ostali zvesti akumulatorjem in baterijskim orodjem, vedno znova pa težimo k inovativnim rešitvam in novostim. Bili smo prvi, ki smo v Slovenijo prinesli tekstilne verige za sneg pa tudi vrtne stroje z 82 V baterijskim sistemom, ki je še vedno najmočnejši sistem v Sloveniji.«

Kako je dejansko prišlo do zasuka od akumulatorjev h kmetijstvu?
»Oče je imel poslovnega partnerja s Švedske. Bila sta domenjena, da bo oče naredil tovarno, zidove, partner pa bo dal stroje. Oče je svoje naredil, potem pa je Šved prišel v Slovenijo. Zanimalo ga je, kje je vojna. To so bila 90. leta minulega stoletja, ko je na Hrvaškem še divjala vojna. Poslovni partner je vprašal očeta, kje je vojna, pa je oče pojasnil, da se dogaja tam čez hrib. To je Švedu vzelo pogum, zatrdil je, da bi bilo tveganje preveliko. Zato se je takoj umaknil, oče pa je šel uspešno svojo pot!«

13.09.2019
45 letnica podjetja Tabakum
Foto: Barbara Reya/barbarareya.si

Dejansko so akumulatorji zaznamovali vaše otroštvo.

»Seveda so!«

Kdaj ste pomagali sestaviti prvo baterijo?
»Obstaja slika, ko sem star okoli pet let in sem moral stopiti na gajbico, da sem očetu pomagal pri sestavi akumulatorja. Po domače povedano sem vlagal kartončke med svinčene ploščice.«

Je bilo takoj jasno, da boste nadaljevali bogato družinsko tradicijo, ki sta ji temelje udarila oče Makedonec in mama Belokranjka? Po očetu, tako ste mi rekli, ste podedovali vztrajnost, po mami pa umirjenost.
»Sem edinec. Je pa ponavadi tako, da se otroka ob koncu osnovne šole vpraša, kaj ga zanima in kaj misli za naprej. Mene so zanimali tehnika, mehanizacija. Nisem želel na gimnazijo, ampak sem šel na kmetijsko šolo za kmetijskega tehnika. Dobil sem osnove, spoznal mehanizacijo in še boljše razumel kmetijstvo. Poslovni del pa sem dobil na visoki šoli za podjetnike, kjer ni bila na urniku le stroga ekonomija, ampak so me naučili, da sem razumel posel kot celoto. Po končni diplomi sem prišel v podjetje, kjer sem bil sprva zastopnik na terenu, potem namestnik direktorja in zdaj direktor, ki pa poleg tega opravlja še različne naloge. V času zadnjih razredov osnovne šole ter cel čas srednje in visoke šole, sem delal v času šolskih počitnic v akumulatorski delavnici, ob zaključku študija sem prakso opravil v TPV-ju, kjer sem videl, kako delajo veliki! Vse te izkušnje, ki sem si jih pridobil, pa potem skušam uporabiti v našem podjetju. Kar je pač primerno za nas.«

Po končani diplomi ste se zaposlili v družinskem podjetju.
»Oče me je vzel pod okrilje, začel sem delati na njegov način. Predvsem sem se naučil kalkulacij, ki so bile zelo pomembne pri proizvodnji akumulatorjev, saj si vezan na surovine. Naučil sem se poslušati ljudi in to, kaj iščejo. Odhajal sem na sejme in po prihodu povedal, kaj so iskali. Včasih za kak proizvod niti slišali še nismo, pa smo ga dodali v svoj nabor in širili mrežo dobaviteljev. Danes imamo kvalitetno robo, ki teži k načelu „price performance“, vse skupaj pa je pisano na kožo našim strankam iz Novega mesta in okolice, kakor tudi iz cele Slovenije in strank prek meja.«

Kako pa je oče sprejemal ideje in poglede mladega diplomanta, ki je bil za nameček še njegov sin?
»Sprva z zadržkom. Ko pa je videl, da znam povedati zakaj, kaj in kako, je večkrat predlagal, pa dajmo poizkusiti. Nikoli nismo šli v posel „all in“, ampak je svetoval, da naredimo naročilo za 2.000, 3.000 evrov.«

Kateri posli so bili tisti, s katerimi ste sami sebe pozicionirali in se dokazali?
»Zagotovo so bile to tekstilne verige, ki sem jih videl na sejmu v Nemčiji. Ideja mi je bila všeč, saj se spomnim, kako se vedno vsi sekiramo, kako montirati verige, da ne bi spraskali platišč. Tekstilne verige lahko namestimo preprosto kot nogavico na nogo. Pred tem moram omeniti še primer kosilnice, ki sva jo s sodelavcem opazila v Italiji. Pri nas smo imeli in imamo še vedno velik ter kakovosten nabor kosilnic. Na Dolenjskem so kupci zahtevni in imajo radi dobro robo. Smo pa imeli težavo, ker so bile na trgu kosilnice za ravne terene, stranke pa so jih uporabljale v vinogradih, na zahtevnih terenih, po letu dni pa so crknile. Nato sva na sejmu v Italiji opazila kosilnico, ki je imela inox ohišje in kovinski pogon, ki je zdržal marsikaj. Takoj sem vedel, da bi to lahko bilo to, kar smo iskali! Do takrat smo prodajali kosilnice, ki so stale med 250 in 300 evri. Te nove kosilnice so bile 400 evrov in več. Zato je bilo treba spremeniti miselnost kupcev. Pojasniti jim je bilo treba, zakaj bo zdaj z razlogom plačal 100 evrov več. Razumeli so. Stanke nam zaupajo. Ker jim znamo svetovati in ker se pri nas s prodajo izdelka delo s stranko ne konča. Poleg dobro založene trgovine in strokovnosti imamo čez cesto tudi servis. Z jasno željo: ponuditi stranki celostno rešitev, da bo stranka zadovoljna.«

13.09.2019
45 letnica podjetja Tabakum
Foto: Barbara Reya/barbarareya.si

Kako veliko podjetje ste?
»Poslovalnica v Novem mestu je tudi sedež podjetja, kjer dela 19 zaposlenih. Četrtina firme je na terenu: trije terenski potniki in dva šoferja, ki skrbita, da deluje naša lastna dostavna služba. Eno tretjino posla opravimo v maloprodaji, ostalo v vele prodaji.«

Kakšen šef ste?
»Kot slišim prek znancev, delavci pravijo, da jim znam prisluhniti, da skušam iskati rešitev, ne pa da bi jih nadrl. Bistveno je, da vem, zakaj nekdo nekaj naredi, da preprečimo, da napako ponovi. Iščem dialog, sodelovanje. Mislim, da delavci vedo, da jim zaupam. Spoštujem njihovo delo, saj sem šel dejansko skozi vse faze delovnega procesa in zato vem, zakaj je nekaj zahtevno, kot je.«

Je danes lahko biti podjetnik?
»Več kot je zaposlenih, težje je, saj je treba zagotoviti dobre plače, poskrbeti za dobavitelje. Ob tem je treba plačati vse takse (za okolje in embalažo), pa prispevek za nepremičnine. Generalno gledano: včasih je bilo tako: če si imel material in voljo, si super delal. Danes je vse težje. Svoje naredi npr. tudi splet, prek katerega lahko stranka iz tujine naroči želen izdelek. Če želimo tak izdelek prodati  v Sloveniji, je treba dodati precej dokumentacije, včasih še kak test. Drugače povedano: v Sloveniji narastejo stroški, saj smo bolj papeški od papeža.«

Kako naprej?
»Določeni ameriški in japonski partnerji so izkazali veliko zaupanje v naše podjetje in način dela, kar nam je odprlo možnost, da širimo svojo prodajno mrežo na Hrvaško in potem naprej na ostale trge nekdanje skupne države. Prvi korak bo storjen na Hrvaškem, odpirata se Srbija in Črna gora, korak na korakom. Ustaljen posel pa imamo na Hrvaškem z Bauhausom, kjer smo dobavitelji za kosilnice, motokultivatorje in olja ter maziva.«

13.09.2019
45 letnica podjetja Tabakum
Foto: Barbara Reya/barbarareya.si

To pa še ni vse.
»V letošnjem letu smo vzpostavili spletno trgovino, prve pakete smo poslali tudi na Dunaj in v Pariz. K nam prihajajo stranke s Hrvaške, ki so videle bogato ponudbo na spletu, zato jim ni težko sesti v avto in se peljati 200 kilometrov v eno smer. Prihaja tudi „bussiness to bussiness“ portal, ki bo omogočal lažji pregled nad 18.000 artikli, ki jih ponujamo. Vse bolj gremo tudi v baterijski program, kar nekaj slovenskih podjetij kaže interes za nakup robotskih kosilnic, ki so kos brežini z naklonom 120 stopinj. Kar naredi pet ljudi z laksarsco, naredi ta robotska kosilnica v štirih do šestih urah.«

Rešiva še tole, kaj dejansko pomeni Tabakum?
»Ime Tabakum, podjetje za proizvodnjo akumulatorjev, je nastalo iz besed Tasev Blažo akumulatorji. Akumulatorje še vedno prodajmo, ob tem pa smo precej razširili svojo ponudbo. Tabakum je postal ugledna in uveljavljena blagovna znamka.«

Inovacije vaši družini niso tuje.
»Še danes težimo k temu, da iščemo rešitve, ki lajšalo delo našim strankam. Oče pa je bil inovativen že v času akumulatorjev, ko mu je praviloma ostajal svinec kot odpadek. Dobil je idejo, da bi ga vlival v železne posode skupaj z inox žeblji, vse pa bi bilo idealno za pripravo ikeban. Pa ni in ni našel optimalne rešitve. Potem ga je obiskal prijatelj, ki je povedal, da mu bo pri tem pomagal njegov sorodnik iz Ivančne Gorice. Sredi delovnega dneva sta se odpeljala do njega. Oče je na vrata delavnice nalepil listek »pridem takoj«, pa ga ni bilo štiri ure. Posel je cvetel, v določenem trenutku celo bolj kot prodaja akumulatorjev.«

Kako pogosto zahajate v Makedonijo, od koder prihaja vaš oče?

»Žal je časa toliko, da se lahko enkrat na leto odpravimo do sorodnikov. Smo pa precej povezani. Tako prodajamo v naši prodajalni tudi vložnine iz Makedonije, ki jih v Slovenijo uvaža naš družinski prijatelji iz Makedonije. Pogosto se zgodi, da se teh izdelkov razveselijo številne naše stranke, ki so npr. v Makedoniji služile vojaški rok in jih ti izdelki spominjajo na prijetne čase iz preteklosti.«

Vi ste že mojster ajvarja?
»Pripravljam ga ne, spremljam pa, kako nastaja. Je pa tako, da če govoriš s tremi, ki ga pripravijo, hitro dobiš pet receptov. V naši trgovini imamo dve liniji: ena od teh je tudi domači ajvar, ki ga naše stranke naravnost obožujejo. Pravijo, da ga jedo kar s kruhom!«

Vam ostane kaj prostega časa ob tem tempu?
»Nekaj že. Rad berem, rad pa se ukvarjam z boksom, ki je moja srednješolska ljubezen. Dejansko mi je šport super ventil. Po napornem dnevu se zvečer spravim na vrečo. Ko se zjutraj zbudim, hitro najdem rešitve za probleme prejšnjega dne. Šport odpravlja šume. Sicer pa podpiramo Boksarski klub Rudolfovo, ki ga je ustanovil trener Tomaž Brinec.«

13.09.2019
45 letnica podjetja Tabakum
Foto: Barbara Reya/barbarareya.si