• 22.54C Novo mesto
  • 20:02
  • Čet, 02.07.2020

Zdaj gre zares: suša na Dolenjskem v ekstreme, tu je 3. vročinski val

Klub lokalnim padavinam, ki so ponekod rahlo popravile stanje vodne bilance površinskega sloja tal, se kmetijska suša v vegetacijskem obdobju (od 1. aprila dalje) močno zaostruje zlasti na jugovzhodu države, so opozorili pri Agenciji RS za okolje (Arso).

TREBNJE – Zlasti na Dolenjskem, delu Posavja in Bele krajine stanje površinskega sloja tal že od sredine junija drsi v ekstremne sušne razmere. Izhlapevanje pa se bo ob prihajajočih dneh spet povečalo, saj napovedujejo nov, že tretji letošnji vročinski val (pa smo šele sredi julija!). Stanje vodne bilance kmetijskih tal se bo le še poslabševalo.

Ker traja sušni stres že celotno vegetacijsko obdobje, na izpostavljenih območjih na jugovzhodu države sušni stres ovira večji del kmetijske letine, tudi sadno drevje in vinsko trto, ki sušne razmere običajno premagujejo z globljimi koreninami. Najbolj je prizadeta koruza, znaki sušnega stresa pa so uvelost in zvijanje in sušenje listov. Koruza prehaja v generativne razvojne faze, metličenju ponekod že sledi, cvetenje in opraševanje. V kombinaciji z visokimi temperaturami zraka, ki so napovedane za prihodnje dni, lahko pričakujemo, da bo vpliv sušnega stresa ojačal tudi vročinski stres. Kjer koruza že cveti, bo lahko moteno bo tudi opraševanje. Na udaru sušnega stresa pa so tudi zelenjadnice, ki jim je nujno potrebna pomoč z namakanjem ter buče z uvelimi listi in kasnejše sorte krompirja, ki debelijo gomolje. Zgodnejše sorte zaradi prisilne dozoritve marsikje že izkopavajo. Zaradi izsušenih tal pa je ovirano tudi oranje nedavno požetih površin ozimin ter priprava tal in setev strniščnih posevkov.

Sredi julija je pred vrati že tretji letošnji vročinski val.

Najmanj od leta 1961!

V Novem mestu je v vegetacijski sezoni padlo le 186 mm dežja, kar je najmanj od leta 1961. Lokalno je padlo še manj dežja (letališče Cerklje ob Krki 171 mm). Vodni primanjkljaj od 1. aprila do sredine julija je v Novem mestu presegel 250 mm, kar je slabše stanje kot stanje v ekstremno sušnih letih 2013 in 2000. Zelo s uho je tudi na jugozahodu države, v Slovenski Istri in na obalnem območju s primanjkljajem okrog 350 mm, kar je podobno kot v letih 2015 in 2011.

Seveda je vodno stanje slabo tudi v preostalih delih države, a za zdaj kaže, da bo suša največjo žrtev vzela ravno v naših krajih … Ste pripravljeni nanjo?

Vir: Arso, M. S.