• C Novo mesto
  • 15:07
  • Čet, 21.09.2023

Kaj se dogaja z Dončićem? “Ne smeji več, ampak razburja!”

Šestinšestdesetletni Peter Vilfan, ki je dolga leta spremljal Slovenijo na komentatorski poziciji različnih televizij, tokrat na SP nima delovnih obveznosti.

MANILA – Med bolj obleganimi osebami v medijskem središču svetovnega prvenstva na Filipinih je nekdanji slovenski košarkar Peter Vilfan. Z zlato medaljo, ki jo je pred 45 leti osvojil prav na SP v Manili, je odgovarjal tudi na vprašanja STA. Izjemno ga je presenetila pozornost oziroma Lukamanija, ki jo je deležen slovenski zvezdnik na tem SP.

Izjemna ekipa
Šestinšestdesetletni Peter Vilfan, ki je dolga leta spremljal Slovenijo na komentatorski poziciji različnih televizij, tokrat na SP nima delovnih obveznosti. V Manilo se je vrnil prvič po letu 1978, ko je z reprezentanco Jugoslavije, v kateri so bili asi, kot so Krešimir Čosić, Dražen Dalipagić, Mirza Delibašić, Dragan Kičanović in Zoran Slavnić osvojil 1. mesto pred Sovjetsko zvezo in Brazilijo.

“Hotel sem videti, koliko se je mesto spremenilo v vsem tem času. Po nekaj dneh bivanja na Filipinih sem presenečen, saj se je v nekaterih pogledih čas v Manili ustavil pred skoraj pol stoletja,” je v uvodu pogovora za STA dejal Peter Vilfan.

Medalja med prtljago

“V dveh dneh sem opravil že več kot 20 pogovorov z novinarji. Navdušeni so, da sem prišel nazaj, vsi zelo pozitivno spremljajo mojo zgodbo in se z navdušenjem slikajo z medaljo, ki sem jo v zadnjem trenutku vzel iz predala doma in jo spravil v prtljago,” je nadaljeval Vilfan, ki so ga za pogovor v vrsti že čakali drugi novinarji.

S skupino slovenskih novinarjih si je ogledal stari del mesta, drugi dan zvečer pa je na ulicah v bližini košarkarske dvorane doživel neprijetno izkušnjo, saj je po srečanju s skupino otrok ugotovil, da mu v žepu manjka denar. Na srečo je imel vse dokumente in vrednejše predmete, vključno z zlato medaljo, v torbici.

“Bolj kot kulturni šok, ki ga doživiš, ko prideš v Manilo in na lastnih očeh in žepu doživiš blišč ter bedo modernega sveta, me je presenetila Lukamanija. To je res neverjetno, koliko oboževalcev ima naš zvezdnik na Filipinih. Mislim, da je na svetu zgolj peščica športnikov, ki lahko obnorijo tako veliko tržišče, kot je Azija.”

Delno ga razume

Luka Dončić je brez dvoma prvi zvezdnik tega prvenstva. Tako na Japonskem kot na Filipinih ima množice oboževalcev, razlika je le v tem, da imajo na Japonskem zaradi višjega življenjskega standarda vsi njegov originalen dres bodisi slovenski ali iz Dallasa, v Manili pa so večinoma ponaredki. V vsakem primeru Luka Dončić ne more stopiti iz uradnega hotela, ki je strogo varovan, brez da bi se nanj vsule prošnje za podpis ali fotografijo.

“Navaden človek si ne more predstavljati, kaj takšna slava prinaša. Jaz ga delno razumem, saj se tudi sam gibljem v zvezdniških krogih in sem na primer igral tudi proti Michaelu Jordanu, a to je verjetno daleč od tistega, kar vsakodnevno doživlja Luka. On je 24 ur na dan pod drobnogledom. Vsako stvar, ki jo naredi dobro ali slabo, se takoj pojavi na spletu.”

Luka Dončić je v soju žarometov tako izven igrišča kot na parketu. Letos na svetovnem prvenstvu so se ga tekmeci lotili na vse možne načine, predvsem pa z veliko mero agresivnosti. Peter Vilfan se ne spomni igralca v zgodovini evropske košarke, ki bil tako oblegan in stalno pod pritiskom nasprotnikov.

“To se mu dogaja seveda tudi v ligi NBA, a vseeno tam z manj agresije, saj so obrambe zlasti v rednem delu manj čvrste. Tu so ga tekmeci preganjali od prve do zadnje sekunde, saj so vedeli, da je to ključ do njihovega uspeha. Če bi imel Luka ob sebi enega ali dva igralca, ki bi preusmerila to pozornost, bi mu bilo veliko lažje. Verjamem, da bo iz te izkušnje svetovnega prvenstva potegnil pozitivne zaključke, ki mu bodo koristili v nadaljevanju kariere,” meni Vilfan.

Do dodatne energije

Nekdanji slovenski košarkar, ki je v karieri igral zgolj za tri klube – Jugoplastiko, Smelt Olimpijo in Partizan, je bil znan kot velik provokator oziroma, kot se jim zdaj reče ‘trash talker’.

“Za ustrahovanje nasprotnika z gestami ali besedami moraš biti v prvi vrsti zelo samozavesten. To ni le govorni dar, znati moraš uščipniti igralca, mu nastaviti koleno, dvigniti komolec, morda spotakniti ali pa zabiti čez njega in se mu nasmehniti. Mojstra te obrti sta bila na primer Reggie Miller in Michael Jordan, a tudi sam nisem bil od muh. Nikoli nisem prej razmišljal, kaj bom naredil ali povedal tekmecu, to je enostavno prišlo iz mene. S ‘trash talkom’ sem dobil dodatno energijo.”

“Tudi Luka se hrani s komunikacijo s sodniki, nasprotnimi igralci, celo publiko. Vse to je prej sprejemal z nasmeškom na obrazu in bil zato še boljši. Zdaj se ne smeji več, ampak razburja. Ve, da se mu dogaja krivica, hkrati pa hoče odigrati čim bolje in ekipi pomagati do dobrega rezultata. Zato je izgubil fokus, zbranost, svojo energijo pa usmerja v stvari, na katere nima vpliva. To mora popraviti, pri tem pa mu morajo ob strani stati vsi soigralci, strokovni štab in verjetno še kdo.”

Naj svoje delo opravijo pošteno

Nekdanji slovenski košarkar je mnenja, da sodniki na tem prvenstvu v primeru Luke Dončića niso pravični. “Ne pričakujem, da bodo imeli sodniki za Dončića drugačen kriterij, vem pa, da tudi oni preveč razmišljajo o njem. Pred tekmo se pogovarjajo, kaj mu bodo pisali in česa ne. To ni prav. Luka je izjemno pameten igralec in zna izsiliti osebne napake tekmecev, a to je njegova kvaliteta, s katero se morajo ukvarjati nasprotniki. Sodniki naj pošteno opravijo svoje delo.”

Za konec pogovora za STA je Peter Vilfan ocenil še nastope Slovenije na 19. SP. “Uvrstitev med osem na svetovnem prvenstvu je uspeh. Treba je vedeti, da med temi reprezentancami na primer ni še vedno aktualnih svetovnih in evropskih prvakov Špancev, ni Grkov, Francozov, Avstralcev, Argentincev, Turkov, tudi ni na primer Poljakov, ki so bili lani četrti na EP. Vem, da so bile želje višje, a realno pravih možnosti za boljši rezultat nismo imeli. V četrtfinalu smo naleteli na vrhunsko reprezentanco Kanade, ki je bila zasluženo boljša.”

Pripravil: Nadlani.si/STA
Foto: Facebook