LJUBLJANA
Hrvati so nam povedali: UKC zapustil izjemni ginekolog, v Sloveniji manjka 1300 zdravnikov
Stavka traja že več kot leto dni, vlada dr. Roberta Goloba brez vizije.
LJUBLJANA - "V prispevku hrvaškega novinarja smo izvedeli za odhod še enega vrhunskega strokovnjaka iz javnega zdravstva. Ginekolog in porodničar dr. Leon Meglič je po 32 letih dela na Ginekološki kliniki, zaradi napovedanih zakonodajnih sprememb, zapustil ljubljanski UKC. Opozarja, da bolnišnice žal nimajo ne prostorov, ne postelj, niti medicinskih sester, da bi lahko tisti, ki si želijo delati več, to delali v javnih bolnišnicah. Poleg njegove izjave si lahko ogledate tudi del prispevka nacionalne hrvaške televizije HRT, kjer so poudarili, da v Sloveniji že zdaj primanjkuje vsaj 1.300 zdravnikov," so o kruti realnosti priobčili www.facebook.com/zdravniskazbornica, kjer redno beležijo anomalije, ki
IVARČKO JEZERO
Trikrat na pomoč, eden umrl
Prvič pri transportu poškodovanca do Ivarčkega jezera, drugič pa pri reševanju pohodnika.
LJUBLJANA - "Člani Gorska reševalna služba Koroške smo dvakrat v enem dnevu posredovali na območju Uršlje gore – prvič pri transportu poškodovanca do Ivarčkega jezera, drugič pa pri reševanju pohodnika, ki si je pri sestopu zlomil gleženj. Zaradi podhlajenosti je bil deležen medicinske oskrbe, nato smo ga s pomočjo nosil prenesli do reševalnega vozila. Člani GRS Škofja Loka smo bili obveščeni o gozdarski nesreči z neodzivno osebo - posredovali smo skupaj z reševalci NMP Škofja Loka, PGD Bukovica in PGD Škofja Loka, vendar je oseba žal preminula. Svojcem izrekamo iskreno sožalje," so zapisali pri Gorsko reševalni službi, kjer nesebično pomagajo ljudem v stiski.
DRUŽBA
Zahtevala 30.000 € zaradi moževe nezvestobe – mariborsko sodišče sprejelo odločitev, ki je vse pustila brez besed!
V sodobni družbi, kjer so meje med moralo, pravom in osebnimi pričakovanji vse bolj zabrisane, je vprašanje pravnih posledic zakonske nezvestobe vse prej kot enostavno. A v Mariboru se je zgodil primer, ki je osvetlil prav to dilemo – ali lahko prevarani zakonec zaradi čustvene bolečine zahteva denarno odškodnino?
Sodna praksa v Sloveniji je glede tega precej jasna – nezvestoba sama po sebi ni kazniva, niti avtomatično ne predstavlja pravno priznane škode. A kaj, če gre za večletno laganje, zavajanje, poniževanje in čustveno manipulacijo? Bi lahko to pomenilo protipravno ravnanje, ki bi prineslo denarno zadoščenje za prizadetega zakonca?
Nezvestoba in odškodnina – lahko izdaja boli tudi pravno?
Štajerka, ki je vložila odškodninsko tožbo zoper svojega moža
FINANCE
Ne čakajte, da vas FURS za to ujame – kazni bodo visoke in neizogibne!
V digitalni dobi, ko lahko v nekaj minutah prek telefona odpremo bančni račun pri tujini registrirani neobanki, marsikdo pozabi (ali celo ne ve), da slovenska zakonodaja od rezidentov zahteva, da tak račun prijavijo Finančni upravi RS (FURS). Čeprav se morda zdi, da je to zgolj birokratska formalnost, lahko neupoštevanje te obveznosti stane od nekaj sto do več tisoč evrov kazni – in to brez opozorila.
Toda, kot kaže praksa, ima ta zgodba še eno plat: FURS podatke o odprtih računih v tujini prejema z zamudo, kar pomeni, da tisti, ki niso prijavili svojega Revolut, N26 ali drugega tujega računa, še nekaj časa mirno spijo. A za koliko časa? In kdo bo v resnici tarča davčne inšpekcije?
Več kot 100.000 Slovencev s tujimi računi – a le polovica jih je prijavljenih
Starši pogrešajo mladoletno Alyo, ste jo kje srečali? Že oktobra lani je bila pogrešana
LJUBLJANA – POLICIJA PROSI ZA POMOČ PRI ISKANJU POGREŠANE MLADOLETNICE
Policijska postaja Ljubljana Šiška sporoča, da svojci pogrešajo Alyo Mauser Čelikovič, ki je bila zadnjič videna v Ljubljani.
Včerajšnje obvestilo policije je sprožilo iskalno akcijo, ki pa do zdaj še ni prinesla konkretnih sledi. Pogrešana mladoletnica, Alya Mauser Čelikovič, je po opisu svojcev visoka približno 160 cm, ima svetlo rjave oči in dolge temne lase. Posebnost, ki bi jo lahko pomagala prepoznati, je uhan v nosu.
Nazadnje je bila oblečena v modro bundo, siva športna oblačila in bele superge, pri sebi pa je imela šolski nahrbtnik. Čeprav natančnih informacij o njenih namenih ali možnih lokacijah nimamo, je znano, da se običajno giblje na območju Ljublja
VREME
Zimske počitnice brez snega? Preverite, kaj napovedujejo vremenoslovci!
Letošnja zima je bila prav posebna – morda bi jo lahko označili za eno tistih, ki se jih bomo spominjali, vendar ne zaradi lepega, svežega snega in idealnih pogojev za smučanje. Ne, letošnja zima je razočarala mnoge ljubitelje snežnih radosti. Slovenija, znana po svojih čudovitih zimskih mesecih, ko se smučišča napolnijo, sankališča postanejo polna veselih otrok, in vse postane ohišje bele snežne pravljice, letos … ne ponuja ničesar od tega. Zima, ki bi morala prinesti tisto pravo snežno idilo, pa še vedno odlaša. Pa vendar, upanje je vedno tam, kjer je sneg – ali morda zdaj že samo nekaj snežink v zraku? S pogledom na prihodnje dni preverimo, ali bodo ta zima le še sanje, ali pa bomo vendarle dočakali pravo snežno presenečenje.
Za začetek tedna: hladno,
PU NOVO MESTO
Grozljivka na Dolenjskem! Avtobus kljub svetlobnim znakom zapeljal na tire ...
V Lazah pri Uršnih selih v občini Novo mesto je v petek popoldne 33-letni voznik avtobusa kljub svetlobnim znakom, da se približuje vlak, zapeljal na železniški prehod s polzapornicami. Pri tem je bil prisiljen ustaviti, pri čemer je polzapornica udarila po strehi avtobusa. Strojevodja vlaka je dogajanje še pravočasno opazil in preprečil trčenje.
Po podatkih policije je voznik avtobus vozil iz Uršnih sel proti Lazam, pri čemer je pred Lazami zapeljal na prehod čez železniško progo, kljub temu da so svetlobni znaki opozarjali, da prihaja vlak in da se bodo polzapornice spustile. Ko je bil že na tirih, je bil zaradi spuščajoče polzapornice pred njim prisiljen ustaviti, druga spuščajoča polzapornica pa je udarila po strehi avtobusa.
V tistem času je po progi pripe
EKOŠOLA
Ekokviz 2025: Sevnica blesti v ekoznanju – Kdo bo največji "Ekofrajer"?
V šolskem letu 2024/2025 je Ekokviz za osnovnošolce znova dokazal, da so mladi v Sloveniji vse bolj ozaveščeni o okoljskih izzivih – in kar je morda še pomembnejše, da jih to področje tudi resnično zanima. Tekmovanje, ki ga že 24 let organizira program Ekošola v sodelovanju s Holdingom Slovenske elektrarne, ima prav poseben pomen v času, ko se vprašanja o trajnostnem razvoju in obnovljivih virih energije vse pogosteje znajdejo v ospredju razprav o prihodnosti planeta.
Letos je bilo zanimanje za tekmovanje izjemno – sodelovalo je 2.616 učencev iz 146 osnovnih šol, kar kaže na to, da mladi prepoznavajo vrednost znanja s področja ekologije in trajnostne rabe virov. Tekmovali so v tričlanskih ekipah, kjer so odgovarjali na vprašanja s področij prehrane, pomena čebel
DRUŽBA
Finančna kriza udarja po Beli krajini – delovnih mest zmanjkuje, socialne stiske naraščajo!
Še pred nekaj leti se je zdelo, da gre Bela krajina v pravo smer – brezposelnost se je zniževala, zaposlitvene priložnosti so se širile, ljudje so se lažje prebijali iz meseca v mesec. A zdaj, s prihajajočimi negotovostmi na globalnem gospodarskem prizorišču, se trendi nevarno obračajo. Vse več prebivalcev se sooča s finančnimi stiskami, mnogi težko pokrijejo osnovne življenjske stroške, še posebej tisti, ki so se že prej spopadali s skromnimi dohodki.
Alen Pust, pomočnik direktorice Centra za socialno delo (CSD) Dolenjska in Bela krajina, opaža alarmantne spremembe: »V zadnjem času se že kaže, da ljudje vse težje obvladujejo svoje finance, vedno več jih potrebuje pomoč. Delovnih mest morda res zmanjkuje.«
Se torej Bela krajina znova približuje socialni
DELO
Rekordne kazni za delodajalce, a izkoriščanje delavcev se nadaljuje – kje je težava?!
Če bi sodili zgolj po številkah, bi lahko rekli, da je Inšpektorat za delo v letu 2024 opravil izjemno delo. Več pregledov, več ugotovljenih kršitev, več izrečenih glob – vse to bi moralo kazati na boljši nadzor nad delodajalci in učinkovitejšo zaščito delavcev. A kakor hitro pobrskamo pod površje, postane jasno, da stvari niso tako črno-bele.
Kljub povečanju aktivnosti in višjim kaznim sindikati vztrajno opozarjajo, da so inšpektorji prepočasni, njihovi ukrepi pogosto nezadostni, v določenih primerih pa celo selektivni – do manjših podjetij strogi, do velikih pa bolj prizanesljivi. Kako je mogoče, da se številke izboljšujejo, a hkrati ostaja občutek, da sistem ne deluje?
Več kršitev, a počasno ukrepanje: Sindikati so vse bolj glasni
Lani je inšpek