• C Novo mesto
  • 01:38
  • Tor, 18.01.2022

Prihaja podnebna grozljivka: Nekatere države bodo izginile, živeli bomo v razmerah kot v Sahari

Od 9 milijard ljudi, ki bi po trenutnih projekcijah živi na planetu Zemlja, bi leta 2070 jih lahko bilo kar 3 milijarde izpostavljenih temperaturam, ki so danes značilne za najbolj vroče predele Sahare. Lani je namreč imelo le 0,8 odstotka površja planeta povprečno letno temperaturo 29 stopinj Celzija ali več, na tem ozemlju pa je živelo le 29 milijonov ljudi. Do prej omenjenega leta 2070 bi se lahko v takem položaju znašlo 19 odstotkov planeta in 3 milijarde ljudi, je pokazala velika študija skupine znanstvenikov iz Kitajske, ZDA in Evrope, poroča Financial Times.

Ni vse (še) popolnoma izgubljeno: če bi naredili hitre – izjemno hitre in energične – korake k drastičnemu zmanjšanju toplogrednih plinov v ozračju, bi se lahko število potencialno prizadetih ljudi prepolovilo. »Dobra novica je, da se lahko ti učinki znatno zmanjšajo, če človeštvu uspe upočasniti globalno segrevanje,« je dejal soavtor študije Tom Lenton, klimatolog in direktor Global Systems Institute na Univerzi v Exeterju.

Osupljiva konstantna klimatska niša

Poročilo poudarja, da večina prebivalstva Zemlje živi v zelo ozkem območju povprečnih letnih temperatur od 11 do 15 stopinj. Raziskovalci so poudarili, da kljub vsem migracijam in inovacijam ljudje že nekaj tisoč let živijo v takšnih podnebnih razmerah. »Ta presenetljivo stalna klimatska niša verjetno pomeni velike omejitve za vse, kar ljudje potrebujejo za preživetje in napredovanje,« je dejal profesor Marten Scheffer iz univerze Wageningen, ki je študijo koordiniral s svojim kitajskim kolegom Chi Xujem iz univerze Nanjing. Globalno segrevanje je povzročilo povišanje temperature za 1,1 stopinje v primerjavi s predindustrijskimi časi, v naslednjih 20 letih pa naj bi doseglo 1,5 stopinje, tudi v primeru najboljšega scenarija v smislu zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. »Vsaka stopnja segrevanja nad to točko pomeni približno milijardo ljudi, ki so izven podnebne niše,« je Lenton zaključil za Financial Times.

Različni scenariji

Obstajajo trije različni podnebni scenariji in tri projekcije prebivalstva, ki jih je izdelal Znanstveni svet Združenih narodov, Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) in jih je omenjeni časnik uporabil za oceno, koliko območij na Zemlji bo (ni) gostoljubnih za življenje. Scenarij RCP 2.6 vključuje omejitev dviga srednje letne temperature na 2 stopinji Celzija; RCP 4.5 vključuje stabilizacijo prisilnega sevanja pri 4,5 W na kvadratni meter in RCP 8.5, ki je zelo pesimističen scenarij, kjer ni sprejetih nobenih ukrepov za zmanjšanje emisij.

Voditelji na podnebni konferenci v Glasgowu pozivali k odločnemu ukrepanju 

Svetovni voditelji so na podnebni konferenci COP26 pozivali k odločnemu ukrepanju v boju proti podnebnim spremembam. Opozarjali so, da se čas izteka in posvarili pred jezo prihodnjih generacij, če rezultatov ne bo. Premier Janez Janša je opozoril na nujnost izoblikovanja stvarne poti do uresničitve ciljev iz pariškega podnebnega sporazuma.

Projekcije prebivalstva so SAA 1 (prehod na bolj trajnostno pot, z zmanjšanjem globalne neenakosti in zmanjšanjem porabe svetovnih virov in energije), SAA 2 (status quo, brez bistvenih sprememb družbenih, ekonomskih in tehnoloških standardov) in SAA 5 ( fosilna goriva še naprej igrajo veliko vlogo pri močni gospodarski rasti z visoko porabo energije in virov).

Populacijska eksplozija

Veliki deli Amazonije v Braziliji, pa tudi v okoliških državah Peruju, Kolumbiji in Venezueli, bi do leta 2070 zaradi izjemne vročine postali praktično nenaseljeni. Prizadetih bi bilo približno 59 milijonov ljudi, kar bi bilo približno 12 odstotkov predvidene populacije Južne Amerike. Evropa bi bila edina celina, ki naj bi se izognila povprečni letni temperaturi nad 29 stopinj. Vendar bi lahko večji deli Skandinavije, vzhodne Rusije in držav sredozemskega kroga po najslabšem scenariju pričakovali dvig temperature za kar 5 stopinj. Prebivalstvo Afrike naj bi po vseh scenarijih doživelo populacijsko eksplozijo in se podvojilo z 1,2 milijarde na skoraj 2,4 milijarde ljudi. Podsaharska Nigerija bo verjetno do sredine stoletja postala tretja najbolj naseljena država na svetu. Največje in glavno mesto Lagos je na poti, da postane največje mesto na svetu z 61,5 milijona prebivalcev leta 2075 po srednjem scenariju. Obenem bi okoli 81 odstotkov nigerijskega prebivalstva trpelo zaradi ekstremnih temperatur, kar bi lahko spodbudilo velik del migracij. To pa je težko predvideti.

Po drugi strani naj bi prebivalstvo Azije do leta 2070 naraslo na več kot 5 milijard, veliko število držav pa bi imelo povprečno letno temperaturo nad 29 stopinj. Najbolj prizadeta bi bila Indija s populacijo, ki bi lahko dosegla 1,6 milijarde, od tega bi več kot polovica utrpela te ekstremne temperature. Indijski premier Narendra Modi je na podnebnem vrhu v Glasgowu v ponedeljek obljubil, da bo Indija dosegla nič izpustov toplogrednih plinov leta 2070, 20 let po želenem roku. Skoraj celotno ozemlje Združenih arabskih emiratov in Kambodže bi postalo nenaseljeno, prav tako nekatera najbolj gosto poseljena območja južnega Vietnama in vzhodnega Pakistana. Ekstremna vročina v Oceaniji bi bila v veliki meri omejena na nenaseljena območja Papue Nove Gvineje in severne Avstralije (katerega prebivalstvo bo večinoma ostalo na južni in vzhodni obali celine).

N. D.; Foto: Pixbay