• 22.84C Novo mesto
  • 21:54
  • Tor, 20.08.2019

Maja posadimo paradižnik in naberemo prve jagode

Medtem ko smo semena po vrtičkih posejali že pred časom, so zdaj pravi dnevi za zapolnitev gredic s plodovkami, torej s paradižnikom, papriko, bučami … Poleg tega pa je iz zemlje pognal tudi že plevel, zato bomo na vrtu preživeli vse več časa.

Plodovke so v minulih mesecih pridno rasle v varnejšem okolju, na primer v toplih gredah ali lončkih v zaprtih prostorih. Ob pomladanskih jutrih je namreč še vedno nevarnost pozebe (spomnite se, kaj je ob koncu aprila naredila v vinogradih, sadovnjakih in poljih), z ledenimi možmi pa naj te nevarnosti ne bi bilo več. Druga polovica maja je tako že več kot primerna za zasaditev zelenjave, v plodovih katere bomo uživali poleti in še jeseni.

V tem času na prosto sadimo paradižnik.

Sadike paradižnika sadimo približno pol metra narazen, med vrstami pa naj bo 70 centimetrov prostora. Sadike sadimo globoko in lahko tudi nekoliko postrani, saj bodo korenine pognale tudi iz stebla, rastlina pa bo tako odpornejša in močnejša. Paradižnik se bo sčasoma precej razrasel in razvejal, zato potrebuje dovolj prostora. Za osnovno gnojenje paradižnika uporabljamo hlevski gnoj ali kompost, precej uporabna pa je tudi zastirka. Zatiranje škodljivcev v tem času še ni potrebno, saj so noči še precej mrzle, večja nevarnost bolezni in škodljivcev bo prišla poleti, ko bodo dnevne temperature visoke, vmes pa bodo prišle še padavine. Pazite tudi, da boste paradižnik vsako leto posejali na drugem mestu. In ne pozabite na redno zalivanje.

Kaj še sadimo na prostem?

Čas je tudi za fižol. Nizke sorte sejemo v vrste z dovolj vmesne razdalje, saj se bo razrasel, visoki fižol pa bo potreboval oporo. Če boste zraven fižola posadili čebulo, žajbelj, ognjič, kapucinke, šetraj ali timijan, bodo fižolove rastline varnejše pred škodljivci, lahko pa zraven fižola sadite tudi še krompir, zelje, kolerabico, kumare in rdečo peso. Sicer pa lahko v drugi polovici maja že brez skrbi na prosto sejemo in sadimo tudi cvetačo, zelje, solato, ohrovt, špinačo, grah, pa tudi kumare, bučke, papriko, sladko koruzo, krompir, melone … Skratka, vrt bo v tem času postajal vse bolj zaseden, vi pa vse bolj zadovoljni, saj je zelenjava, ki ste jo sadili ob zgodnji pomladi, že na planem.

Mmmm … Jagode!

Sadni vrt

Na sadnem vrtu pod krošnje dreves nasujemo zastirko, ki bo preprečila rast plevela in pretirano izhlapevanje, seveda pa lahko mlada drevesa tudi okopavamo. Če so rastline posajene povsem na novo, jim odstranimo morebitne plodove – v prvem letu se mora drevesce dobro ukoreniniti in okrepiti. Če je suša, ga je treba tudi zalivati, preventivno pa škropimo proti škrlupu, jablanovi plesni, luknjičavosti, listni pegavosti, moniliji, ušem, jabolčni in češpljevi grizlici, krvavi uši, češnjevi muhi in oljčnemu molju. Od sadežev v teh dneh lahko že obiramo jagode, na Primorskem pa se že veselijo tudi češenj.

Pripravila: M. S.