• C Novo mesto
  • 21:02
  • Ned, 13.06.2021

Možganska kap je težka bolezen, a tudi premagljiva

Možganska kap vsako leto doleti približno 4000 bolnikov. Kljub temu, da gre za bolezen z visoko smrtnostjo in tudi invalidnostjo, je možganska kap premagljiva, so ob evropskem dnevu možganske kapi, ki je bil 9. maja, opozorili strokovnjaki ter predstavniki združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo in društva za zdravje srca in ožilja.

Možganska kap je po besedah predsednika Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije Matije Cevca najbolj razširjen vzrok za invalidnost v Sloveniji. Lahko povzroči vsakomur vidne posledice, kot sta nezmožnost hoje in uporabe rok, poleg tega pa tudi motnje pozornosti, težave pri govoru, izgubo spomina, bolniki se lahko tudi osebnostno spremenijo, je pojasnil nevrolog Anton Grad.

Tako ima možganska kap po navedbah vodje oddelka za rehabilitacijo po možganski kapi na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI) Soča Nike Goljar veliko skritih posledic, ki jih v prvem obdobju zdravljenja težko prepoznajo. Bolniki imajo težave pri izvajanju dejavnosti v vsakodnevnem življenju, mnogi ne zmorejo voziti avtomobila in imajo velike težave pri vračanju na delovno mesto. »Ljudje ne morejo več delati enako kot pred kapjo. Večini se zelo spremeni kakovost življenja in tudi zmanjša socialni krog. Posledično lahko zapadejo v depresijo, kar še otežuje njihovo okrevanje,« je dodala.

A ob pravi motiviranosti in življenjski naravnanosti je tudi to mogoče, je poudaril Ivan Umek, ki je možgansko kap doživel konec leta 2008. Njegova prva zmaga po kapi je bila, ko je ponovno shodil, druga pa, ko je v URI Soča dobil potrdilo, da lahko vozi avtomobil. Prej je bil direktor podjetja na Senovem, po bolezni pa se je invalidsko upokojil. A danes znova zmore smučati, »sicer ne na fis progah, bolj po Mojci« (proga za otroke v Kranjski Gori). Prav tako trenira namizni tenis in pikado, na dan je vsaj eno uro umsko in dve uri fizično aktiven. »Ob kapi je bilo to zame znanstvena fantastika, danes pa realnost,« je dejal na novinarski konferenci. S soprogo danes tudi rada potujeta, česar si pred kapjo niti nista mogla privoščiti zaradi vsakodnevnega tempa življenja. Kot je dejal, je v času rehabilitacije izkoristil vse, kar mu je bilo dano, da bi čim bolj okreval. Je pa opozoril, da še vedno potrebuje rehabilitacijo, zaradi česar enkrat ali dvakrat na teden obišče fizioterapijo, ki pa jo mora sam plačati. Tudi Goljarjeva je opozorila na pomanjkanje t. i. kronične rehabilitacije bolnikov po možganski kapi, a kapacitet za to ni. Po besedah Grada bi potrebovali regionalne centre za doživljenjsko rehabilitacijo bolnikov po možganski kapi. Igra pa pomembno vlogo po končani rehabilitaciji združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo, v prvi vrsti z informacijami, poleg tega po besedah podpredsednice združenja Tatjane Erjavec tudi s tem, da se bolniki med seboj družijo, izmenjujejo izkušnje, s čimer si lahko bolniki ponovno ustvarijo ali obnovijo socialno mrežo.