• C Novo mesto
  • 21:44
  • Ned, 13.06.2021

Največja težava v dolenjskih občinah je alkohol

Veste, da mnoge dolenjske občine pomembno izstopajo po popitem alkoholu na prebivalca, po številu povzročenih nesreč zaradi alkohola in po boleznih, ki jih alkohol povzroča? To pa sploh še ni vse, zato berite naprej …

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je zbral najnovejše podatke o zdravstvenem stanju prebivalstva v slovenskih občinah. Ob ogledu grafikonov in številk smo našli zanimive ugotovitve, nekatere so naravnost skrb vzbujajoče. Podatke smo interpretirali po občinah, jih med seboj primerjali in številke primerjali tudi s slovenskim povprečjem.

Med občinami, ki jih naš časopis pokriva, od slovenskega povprečja še najmanj odstopa novomeška. Je med bolj razvitimi, nekoliko več od povprečja je le število dni bolniške odsotnosti posameznega prebivalca. Malce drugačno sliko zaznamo že v Trebnjem, kjer so kazalci pokazali prekomerno prehranjenost otrok v primerjavi v slovenskim povprečjem in pa višjo stopnjo umrljivosti. Tudi v sevniški občini se je pokazala prekomerna prehranjenost otrok, ob tem pa še večje število prometnih nesreč, ki so jih povzročili pijani vozniki, mikrobiološka kakovost pitne vode je slabša od povprečja, prav tako je tu več bolezni, ki jih neposredno pripisujemo alkoholu. Nekoliko višji sta tudi stopnja splošne umrljivosti in pa umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja.

Kaj pa manjše občine? Na Mirni se soočajo z nižjim prirastom prebivalstva, prekomerno prehranjenostjo otrok, alkoholom v prometu, slabšo kakovostjo pitne vode in večjim številom dni bolniške odsotnosti. V mirnopeški občini se malce pogosteje pojavljajo bolezni, povezane z alkoholom, pitna voda pa je manj kakovostna od povprečja. Podobno so ugotovili tudi na območju občine Mokronog-Trebelno, medtem ko se v Šentjerneju spet pojavita prekomerna prehranjenost otrok in večje število prometnih nesreč, ki jim je botroval alkohol. Še posebej zanimiv pa je Šentrupert: tu je stopnja delovne aktivnosti precej nižja od povprečja, tudi izobrazba je v povprečju nizka, prav tako se tu zgodi veliko nesreč zaradi alkohola. Kakovost pitne vode je podpovprečna, bolniška odsotnost precejšnja, več je tudi bolezni, ki so povezane z alkoholom. Splošna umrljivost je velika, prav tako umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja. Pojdimo še v Škocjan. V tej občini je odzivnost v programu Zora zelo nizka, pitna voda ni najbolj kakovostna, bolniška odsotnost je višja od povprečja, več je tudi bolezni, ki so povezane z alkoholom. V Šmarjeških Toplicah so prebivalci bolniško odsotni dlje od povprečja, prav tako je višja splošna umrljivost, medtem ko se v Žužemberku spet pojavijo prekomerna prehranjenost otrok, več poškodovanih v prometnih nesrečah, slabša odzivnost v programu Zora, slabša kakovost pitne vode in več bolezni, ki jih povzroča alkohol.

Največja težava je alkohol

Sklenemo lahko, da od vseh naštetih v številu prometnih nesreč, ki jim botruje alkohol, prednjači občina Šentrupert, kadar govorimo o boleznih, ki so neposredno pripisljive alkoholu, pa jih je največ na območju Žužemberka in občine Mokronog-Trebelno. Kar zadeva sladkorno bolezen, je stanje najhujše na območju sevniške občine, kar zadeva povišani krvni tlak, pa na območju žužemberške. Zanimivo pa je, da je na območju teh občin izredno malo srčnih infarktov, le možganske kapi je na območju Škocjana malce več od slovenskega povprečja na tisoč prebivalcev. Prebivalcev, ki prejemajo zdravila zaradi duševnega zdravja, je nadpovprečno veliko na območju Mirne in Žužemberka, klopnega meningoencefalitisa pa v teh občinah skoraj ni. Če se dotaknemo še splošne umrljivosti, je ta najvišja v občini Sevnica.

Vsaka občina torej po nečem izstopa, a iz vsega pregledanega se zdi, da je stvar, ki je vir mnogih težav in na koncu tudi povzročitelj smrti, alkohol. Vzroke za to bi lahko iskali marsikje, a če pogledamo malce okoli sebe, bomo videli številne vinograde in kulturo pitja, ki bi bila marsikje drugje morda nesprejemljiva. Če tega ne bi bilo, bi lahko mirno rekli, da smo v povprečju precej zdravi, na žalost pa so številke spet pokazale, da stanje v naših koncih ni rožnato in da alkohol še vedno preveč kroji naša življenja.

Pripravila: Mojca Sladič