• 17.8C Novo mesto
  • 04:17
  • Pon, 26.08.2019

Kako se znebimo plesni v stanovanju?

Plesen sestavljajo večcelične glive, ki so razširjene povsod – v zunanjem in notranjem okolju. Medtem ko nas tiste zunaj doma ne bi smele preveč motiti, pa je povsem drugače s plesnijo, ki se nabira na stenah stanovanj in drugih površinah v bivalnih prostorih.

Kdo je najbolj ogrožen?

Plesen povzroča težave z dihali.

Ne le, da plesen v stanovanju ni videti lepo, povzroča lahko tudi številne bolezni, ki bi se jim ob učinkovitem zatiranju plesni oziroma njenih vzrokov izognili. Plesen v bivalnih prostorih raste pri različnih temperaturah in ravneh relativne vlažnosti. Povzroča različne učinke na zdravje, med drugim ustvarja tudi alergene, ki povzročajo bolezni dihal. Izpostavljenost plesnim v notranjem (bivalnem in delavnem) okolju najpogosteje povzroča bolezni zgornjih dihalnih poti (na primer alergijsko vnetje očesne veznice, krvavitev iz nosu, alergijsko vnetje nosne sluznice in sinusov, kašelj, simptomi, podobni gripi ali prehladu), alergijski atopijski dermatitis, astmo ali poslabšanje astme in prebavne težave. Druge manj pogoste oblike bolezni so alergijska bronhopulmonalna aspergiloza, alergijski glivni sinuzitis in preobčutljivostni pnevmonitis. Plesnivo notranje okolje je povezano z večjo pojavnostjo bakterijskih in virusnih okužb dihalne poti pri osebah, ki so bile izpostavljene vlažnemu plesnivemu okolju, poroča Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Plesen povzroča tudi utrujenost, glavobol in druge težave, katerih vzroke največkrat radi iščemo kje drugje, poleg tega pa ima plesen tudi citotoksičen učinek (okvara DNK).

Plesen bo največ težav povzročila astmatikom in bolnikom s cistično fibrozo ter otrokom. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je ocenila, da pri otrocih plesen najpogosteje povzroča kašelj, alergijsko vnetje nosne sluznice, alergijsko vnetje očesne veznice in astmo. Otroci, ki živijo v vlažnem bivalnem okolju, imajo večje tveganje za razvoj astme kot drugi, je pa treba upoštevati tudi dejstvo, da se alergijske bolezni dihal pogosteje pojavijo pri tistih, ki so že genetsko nagnjeni k alergijskim boleznim.

Plesen – velike nadloga.

Problem: skrita plesen

Plesen lahko učinkovito odpravimo, a težava je zlasti pri tako imenovani skriti plesni, torej plesni v kotičkih, kjer je ne vidimo: za omarami, v prezračevalnih jaških, za tapetami in mavčnimi ploščami, pod tekstilnimi oblogami in preprogami, v klimatskih napravah … Previsoka vlaga v bivalnih prostorih pač spodbuja plesen, s tem pa vpliva tudi na trajnost gradbenih elementov in notranje opreme. No, zagotovo pa drži tudi, da lahko dlje časa prisotna (skrita) plesen povzroči alergijska dihalna obolenja in druge zgoraj omenjene težave. Če ugotovimo te težave, če zaznamo vonj po plesni in če vse to traja dlje časa, potem je treba bivalne prostore temeljito pregledati.

Kaj narediti, da se bo plesen poslovila?

Potem ko bivalne prostore in vse njihove skrite kotičke dobro pregledamo, se odločimo, kako bomo plesen odpravili. To lahko naredimo s profesionalnim čiščenjem, v nadaljevanju pa še z ohranjanjem primerne temperature in relativne vlažnosti. Seveda lahko veliko naredimo tudi preventivno, in sicer s temi načini:

  • Spremljanje vzdrževalnih del in izvajanje rednih pregledov prisotnosti plesni, ocena prekomerne vlažnosti in opredelitev morebitnih puščanj na stavbi in njenih sistemih.
  • Vsakršno puščanje vode ali probleme s prekomerno vlago je treba takoj javiti vzdrževalcem.
  • V primeru puščanja ali razlitja vode je treba v intervalu 24 do 48 urah očistiti in posušiti vlažne gradbene materiale in pohištvo.
  • Vlago v notranjih prostorih je priporočljivo vzdrževati med 40 % in 60 %: prezračevati je treba stranišča, garderobe, naprave za prezračevanje in klimatizacijo stavb pa je treba redno vzdrževati.

Odpirajte okna!

Glavni problem pri plesni je torej prekomerna vlaga. Če je ta posledica napak pri gradnji oziroma konstrukciji objekta, potem je treba odpraviti vzroke za plesen, torej prav te napake (odpraviti toplotne mostove in napake v toplotni izolaciji oziroma toplotnem ovoju stavbe, pokrpati streho in razpoke v zidu, odpraviti zamakanje z balkona ali oken), v nadaljevanju pa je treba prostore redno zračiti (večkrat na dan odprite okna in povzročite prepih) in tako ohranjati primerno temperaturo ter vlago. Ob hladne površine zunanjih sten ne postavljajte pohištva, velja pa omeniti tudi, da prekomerno vlažnost povzročamo tudi z aktivnostmi, kot so prhanje, sušenje perila, kuhanje … In kadar je zgradba temeljito izolirana (tudi s PVC-okni, na primer), vlaga ostaja v prostorih, zato naj še enkrat poudarimo pomen temeljitega in rednega zračenja. Za spremljanje vlage v zraku si lahko omislite tudi merilec, ki vam bo povedal, kdaj je ozračje prevlažno, to pa vam bo dalo znak za ukrepanje. Da bi preprečili plesen, vlaga v prostoru na dolgi rok ne bi smela presegati 65–70 %, neposredno ob stenskih površinah pa 80 %. Idealna vlažnost pa je nekje med 50 in 60 %.

Pohištvo in elemente, ki jih je plesen že zajela, je treba odstraniti ali zapakirati v polietilenske vreče, plesnivo tkanino in druge materiale, ki jih le težko očistimo, pa bo najbrž treba zavreči. Kadar govorimo o steni, ki jo je plesen napadla, je najprej treba poskrbeti za preventivo (primerna izolacija), potem pa steno očistiti in na novo pobarvati. Neporozne površine lahko očistimo kar z milom in vodo, pazite pa, da boste ob stiku s plesnijo nosili rokavice in preostalo primerno zaščitno opremo. Nekateri plesen odstranjujejo tudi z biocidi, ki pa so zdravju škodljivi, zato se tega raje ne lotite, prav tako ne uporabljajte belila, še priporočajo pri NIJZ. Če ste pristaši naravnega, poskusite s sodo bikarbono (mešanico sode in vode nanesite na površino in pustite nekaj časa delovati, potem pa uporabite sirkovo krtačo) in kis. Ta služi čiščenju pred nanosom barve. Apnena barva zaradi alkalnosti preprečuje, da bi se plesen ponovno razvila, seveda pa tudi to ni zagotovilo, da se ne bo spet pojavila, če niste odpravili njenih vzrokov.

Kakor koli se boste že lotili te nadloge, vedite, da morate najprej odpraviti tisto, kar plesen povzroča, torej vzrok njenega nastanka. Ko boste plesen odstranjevali, pa to počnite čim bolj previdno, saj se spore prenašajo po zraku, s tem pa si ne boste naredili ravno velike usluge.

Pripravila: M. S.