• C Novo mesto
  • 21:48
  • Ned, 13.06.2021

Zaradi majhne živalce imamo lahko velike težave

Spomladi se prebudi narava in tudi klopi, ki, skriti v nizkem grmičevju v višini do okoli pol metra od tal, v travi in celo na vrtu, čakajo na primernega toplokrvnega gostitelja. Zakaj so nevarni? Lahko so okuženi z bakterijami in virusi, med sesanjem naše krvi pa okužijo tudi nas, kar lahko resno ogrozi naše zdravje.

Najpogostejša bolezen pri nas, ki jo prenašajo, je lymska borelioza; povzročajo jo bakterije borelije, mi pa smo med najbolj ogroženimi na svetu. Cepiva ni. Bolezen se običajno začne z rdečino, ki se pojavi nekaj dni ali tednov po ugrizu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko pravilnega obroča, na otip je lahko toplejši in občutljiv. Če to opazite, pojdite takoj k zdravniku, da vam predpiše zdravljenje. Že med rdečino ali po njenem izginotju se pojavijo gripi podobni znaki, utrujenost, redko povišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v sklepih in mišicah, pri nekaterih pa bolezen sčasoma napreduje in lahko, če je ne zdravimo, povzroči kasnejše zaplete s prizadetostjo srca, živčevja in sklepov. Lymsko boreliozo zdravimi z antibiotiki.

Nevaren je tudi klopni meningoencefalitis

Druga bolezen, ki jo lahko staknemo zaradi klopa, pa je klopni meningoencefalitis, virusno vnetje osrednjega živčevja; prva faza se začne približno en teden po ugrizu s slabim počutjem, bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino. Pri večini ljudi se po vmesnem izboljšanju, ki traja od nekaj dni do treh tednov, pojavi druga faza, ki se kaže z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, tresenjem rok in jezika, včasih z motnjami zavesti in zbranosti. Pri 5-10 odstotkih bolnikov se pojavijo ohromitve, približno odstotek jih umre! Bolezen lahko pusti trajne posledice, denimo glavobole, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšano sposobnost koncentracije, depresijo in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. Dobra novica je, da se lahko zaščitimo s cepivom, slaba pa, da se zanj odloča premalo ljudi, kot opozarjajo strokovnjaki, saj je znano, da so klopi, okuženi z virusom klopnega meningoencefalitisa, razširjeni skoraj po vsej Sloveniji.

Veliko lahko naredite sami

Čeprav je cepljenje v Sloveniji obvezno le za tiste, ki so okužbi izpostavljeni pri delu, denimo za gozdne delavce, lovce, ga strokovnjaki priporočajo vsem, ki se veliko gibajo v naravi ali živijo na endemičnem območju. Če ste se za cepljenje odločili šele zdaj, ko so klopi že aktivni, nič hudega, mogoča je skrajšana shema, v kateri dobimo dva odmerka v 14 dneh. Da precepljenost ni večja, trenutno je 12-odstotna, je morda razlog tudi v ceni posameznega odmerka, saj ta znaša več kot 30 evrov, in če upoštevamo več odmerkov in več družinskih članov, je jasno, da je ta vsota za marsikateri družinski proračun velik izdatek. Tudi zato velja spremljati obvestila zdravstvenih domov, ki po navadi spomladi in jeseni pripravijo akcijo z bolj dostopnimi cenami.

In da ne bi živeli v nenehnem strahu ali se celo ogibali sprehodom v naravo, gozd, je treba ravnati samozaščitno: najbolje je, da sebe in otroke pred odhodom od doma oblečemo v svetla oblačila, da bo živalca, če bo že splezala na nas, bolje vidna, z dolgimi rokavi in hlačnicami, ne pozabimo na pokrivalo in visoko obutev, uporabimo še repelente. Po vrnitvi domov se dobro pregledamo ter stuširamo, oblačila pa še zunaj skrtačimo in jih operemo. Če opazimo že prisesanega klopa, ne naredimo panike, ampak ga previdno odstranimo: primemo ga s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli živalce ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo, da se predel ne zagnoji. Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil, prav tako ga ne vrtimo.

Pripravila: A. S. Foto: Pixabay