Bohinjsko jezero in njegove skrivnosti

Ponedeljek, 02. 10. 2022 18:07 Potovanja 5409

Bohinjsko jezero je največje jezero v Sloveniji, ki vsako leto privabi na tisoče turistov iz naše države in celega sveta. Leži v osrčju Triglavskega narodnega parka, prav zaradi tega in mnogih drugih razlogov je Bohinjsko jezero eden najbolj priljubljenih krajev na našem območju. Zakaj je temu tako in kje leži skrivnost prečudovitega jezera na severu Slovenije?

Nastanek Bohinjskega jezera

Bohinjsko jezero se je v obliko, kot jo poznamo danes, oblikovalo pred več kot 10 tisoč leti. Ledeniško-tektonski nastanek jezerske kotanje je z intenzivnim erozijskem delovanjem ledenika ustvaril Bohinjsko jezero. Prav ledenik je izdolbel dno in ga obdal z okoliškimi hribovi oziroma planotami. Tako se nad dolino vzpenjajo: na severu Pršivec in Fužinarska planota, na zahodu Komna, na jugovzhodu Spodnje bohinjske gore in na jugu Vogel.

Še v času zadnje ledene dobe je bilo jezero višje za približno 16 metrov in je kot tako segalo do današnje Stare Fužine. Na to nakazujejo fosilne jezerske terase. Velika zanimivost jezera je seveda njegova globina, kar je pogosto vprašanje vodovij. Najgloblja točka Bohinjskega jezera je 45 metrov, sredi Fužinarskega zaliva na vzhodu. Kar 80 odstotkov jezera je globljega od 20 metrov, kar 20 odstotkov pa je globljega od 40 metrov. Ob močnem deževju se lahko gladina jezera dvigne za približno tri metre.

Bohinjsko jezero skozi podatke

Glavni dotok jezera: Savica

Glavni odtok jezera: Sava Bohinjka

Lega jezera: občina Bohinj in Triglavski narodni park

Maksimalna dolžina: 4,35 km

Maksimalna širina: 1,2 km

Površina jezera: 3,3 km2 – 318 ha

Maksimalna globina: 45 m

Količina vode v jezeru: 92.500.000 m3 (zadrževalni čas vode je približno 5 mesecev)

Dolžina obale: 11,35 km

Nadmorska višina gladine: 526 m

Zanimiva informacija o Bohinjskem jezeru je njegova temperatura. Povprečna mesečna temperatura vode v jezeru se giba vse od 1,6 stopinj Celzija v februarju pa tja do 18,1 stopinj Celzija v avgustu. V zgodovini je bila najnižja izmerjena temperatura jezera 0 stopinj Celzija, najvišja pa 24,6 stopinj Celzija. Jezero pogosto tudi zamrzne.

Ko govorimo o Bohinjskem jezeru kot največjem jezeru v Sloveniji, govorimo o določeni stvari. Gre za največje naravno in stalno jezero v Sloveniji, saj ga drugače po površini presegata presihajoče Cerkniško jezero in umetno Ptujsko jezero.

Bohinjsko jezero skozi številke in osnovne podatke

Kaj videti pri Bohinjskem jezeru?

• Mednarodni festival alpskega cvetja
• Slap Savica
• Korita Mostnice in dolina Voje
• Rudnica
• Razglednik Peč
• Vogar
• Vodnikov razglednik
• Cerkev svetega Janeza Krstnika
• Vogel in nihalka
• Planšarski muzej
• Triglavski narodni park
• Muzej Tomaža Godca

Zanimiva dejstva o Bohinjskem jezeru

• v Bohinjskem jezeru živi kar 53 vrst planktonskih alg, okrog 60 vrst nevretenčarske favne in vsaj 16 vrst rib
• le desetina Bohinjskega jezera je plitvejša od 10 m in kar 80 % ga je globljega od 20 m, 20 % celo od 40 m
• iz Bohinjskega jezera odteka druga najkrajša reka v Sloveniji, Jezernica, ki se od sotočja z Mostnico (100 m od mosta) imenuje Sava Bohinjka
• med cerkvijo sv. Duha in prireditvenim prostorom Pod Skalco je nahajališče jezerske krede
• južno od cerkve sv. Duha je eno redkih nahajališč kremenovega porfirja v Julijskih Alpah
• ob koncu zadnje poledenitve je bilo Bohinjsko jezero višje za približno 18 m (segalo je do Stare Fužine)

Prečudovita favna in flora Bohinjskega jezera

Kot ste lahko prebrali v prejšnjem odstavku oziroma zanimivostih o Bohinjskem jezeru, je le to bofati z rastlinstvom in živalstvom. Za jezero je znanih 53 vrst planktonskih alg, ki pripadajo zelenim in zlatim algam, modrozelenim cepljivkam, diamotejam in drugim skupinam. Pogosto najdemo tudi nevretenčarske vrste, katerih naj bi bilo 60. To so ličinke žuželk, polži, školjke, raki, vrtinčarji, pijavke in gliste. Da gre za čisto vodo v Bohinjskem jezeru nam kažejo predvsem ličinke vrbnic. V Bohinjskem jezeru živi najmanj 16 vrst rib, med katerimi je vsaj šest umetno vmesenih. Kljub temu so prisotne tudi avtohtone vrste rib, kot so jezerska postrv, pisanec, klen in menek.

Bohinjsko jezero obarvano v zeleno

Zeleni turizem je vse bolj priljubljena veja trajnostnega turizma, ki v sam prvi plan postavlja prav destinacijo samo. Turizem Bohinj je v letu 2020 začel z novim konceptom ozaveščanja svojih sledilcev na omrežju Linkedin pod sloganom: Alpine paradise under Mt Triglav in Slovenia. Pioneering a new destination-first sustainable tourism model. Cilj načrta je da trajnostni turizem postane vsesplošna praksa in norma v družbi. Ponudniki, odločevalci in uporabniki se sami začnejo povezovati v trajnostnih praksah kar preraste v trajnostno gibanje. Destinacije, ki bod uspele odgovorni turizem združiti z dovolj prepričljivimi rezultati bodo tudi uspele prepričati ostale, da nam sledijo. Kot so zapisali na spletni strani Bohinja: »Bohinj, in širše Slovenija, sta med vodilnimi svetovnimi promotorji odgovornega in zelenega turizma. Želimo si, da bi nam sledila prav vsaka svetovna destinacija.«

Bohinjsko jezero ponuja številne aktivnosti in kraje za vse skupine obiskovalcev

Kako priti do Bohinjskega jezera?

Pogosto je veljala le ena odločitev, izlet z avtom. Mimo Bleda in skozi Sotesko, čez Pokljuko ali pa preko Soriške planine. Kaj ko bi posegli po drugačni možnosti prevoza, kot so vlak, avtobus in morda celo letalo? V nadaljevanju najdete glavne poti za dostop do Bohinja in Bohinjskega jezera.

Do Bohinjskega jezera z vlakom in avtovlakom

Po Bohinjski progi, ki je ena najbolj slikovitih in z zgodovino bogatih železniških prog v Sloveniji. Na vlak lahko naložite tudi kolo.

• iz smeri Jesenice do Bohinjske Bistrice
• iz smeri Nova Gorica do Bohinjske Bistrice,
• od Bohinjske Bistrice lahko pot nadaljujemo z avtobusom ali taksijem

Avtovlak vozi na enih najlepših železniških prog v Evropi.

• Avtovlak skozi bohinjski predor povezuje Bohinjsko Bistrico s Podbrdom, Mostom na Soči in Novo Gorico, s tem pa tudi Gorenjsko in Primorsko.
• Po Bohinjski progi vozi vsak dan.

Do Bohinjskega jezera z avtobusom

Bohinj ima zelo dobro vsakodnevno povezavo z glavno avtobusno postajo v Ljubljani. Izberite trajnostni način potovanja, za cvetoči Bohinj.

• iz smeri Jesenice ali Ljubljana po trasi: Bled – Bohinjska Bistrica – Ribčev Laz

Do Bohinjskega jezera z letalom

Za tak način obiska Bohinjskega jezera se bo marsikdo ognil iz takšnih ali drugačnih razlogov. Kljub temu pa gre bolj za izjemno izkušnjo ali obisk iz tujine.

• na Ljubljansko letališče Jožeta Pučnika (50 km), nato z najetim vozilom, taksijem ali avtobusom
• na Tržaško letališče Ronki (200 km), nato z najetim vozilom ali taksijem
• na Celovško letališče (70 km), nato z najetim vozilom, taksijem ali vlakom

Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com