Botanični vrt

Petek, 10. 06. 2018 06:33 Potovanja 752

Botanični vrt v Ljubljani leži ob Grubarjevem prekopu na jugovzhodni strani Grajskega griča. Štejemo ga med eno izmed najstarejših znanstvenih, kulturnih in izobraževalnih ustanov v Sloveniji. Kako tudi ne, saj je leta 2010 praznoval 200-letnico svojega delovanja.

Botanični vrt

Ob otvoritvi Botaničnega vrta leta 1810 je maršal Auguste Marmont, ki je bil prvi guverner Ilirskih provinc, zasadil lipo, ki je rasla vse do pred kratkim. Botanični vrt se je najprej imenoval Vrt domovinske flore, deloval pa je pod okriljem visoke šole École Centrale. Uporabljali so ga predvsem za raziskave v okviru medicinskega študija. Pobudnik za ustanovitev je bil Franc Hladnik, ki ga je odlikovalo to, da je bil prvi vodja in prvi botanik slovenskega rodu. Vrt je na začetku obsegal le 33 arov, potem pa se je počasi povečeval in zrastel kar na 2 hektara.

Botanični vrt in njegov razvoj so podpirali različni strokovnjaki. Vrt je prve rastline sprejel leta 1810 – to so bile rastline, ki jih je Hladnik že prej gojil na licejskem vrtu. Število rastlin je hitro naraščalo, tako da je že čez 2 leti na vrtu raslo kar 768 vrst domačih rastlin. Hladnika je nasledil Ivan Nepomuk Biatzovsky, ki je po svojem predhodniku poimenoval tudi rastlino Scopolia hladnikiana. Nato je vrt prevzel Andrej Fleischmann, ki je napisal pomembno delo s področja botanike “Pregled kranjske flore iz leta 1844”. K vrtu so doprinesli tudi številni drugi strokovnjaki.

Botanični vrt je leta 1920 prišel pod vodstvo Univerze v Ljubljani in od takrat naprej deluje v sklopu Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete. Dandanes predstavlja tako domače kot tuje rastline, ki rastejo v našem podnebju. Na trenutnih 2 hektarjih rastejo številne rastline, kar 4500 vrst, podvrst in oblik jih je. Tretjina je domačih, ostale pa so tako iz Evrope kot iz ostalih celin.

Ljubljanski Botanični vrt vsako leto izda tudi publikacijo Index seminum, z njo pa svojim partnerjem v zameno ponuja pore, semena in žive rastline. Ukvarja se tudi z raziskovanjem endemitov in ogroženih rastlin. Posebno mesto je namenjeno tistim rastlinam, ki imajo v Sloveniji klasično nahajališče.

Botanični vrt je razdeljen na več enot. To so:

• arboretum s parkovno zasajenimi predstavniki dreves in grmovnic,
  

  Botanični vrt

• rastlinski sistem, kjer so rastline predstavljene po sorodstvenih kriterijih,
• bajer in bazeni z vodnimi in močvirskimi rastlinami,
• skalnjak z rastlinami iz gorskih predelov in Krasa,
• rastlinjak, kjer uspevajo predstavnice tropskih rastlinskih vrst,
• sredozemske rastline,
• tematski vrt z različnimi skupinami rastlin z vidika njihove uporabnosti,
• gojitveni del z gredami za vzgojo rastlin.

Žal Botanični vrt zaradi premajhnjega zemljišča na trenutnem prostoru nima prihodnosti, zato ga želijo preseliti na prostor v okviru Biološkega središča pod Rožnikom.

Odpiralni čas

Botanični vrt je odprt od 1. aprila do 31. oktobra od 7. do 19., od 1. novembra do 31. marca od 7. do 17. ter od junija do avgusta od 7. do 20.

Botanični vrt je od leta 2008 zavarovan kot kulturni spomenik državnega pomena, saj sodi med pomembne botanične vrtove. V vrtu morate upoštevati določena pravila:

• Velja prepoved trganja in izkopavanja rastlin, nabiranja cvetja in rastlin.
• Velja prepoved uničevanja, prestavljanja in odnašanja označevalnih tabel.
• Velja prepoved odmetavanja odpadkov in cigaretnih ogorkov.
• Psi morajo biti na povodcu, lastniki pa morajo za njimi pobrati iztrebke.
• V rastlinjaku in v skalnjaku je potrebno uporabljati le označene poti.
• Velja prepoved plezanja po drevesih.
• Fotografiranje in snemanje je dovoljeno za osebno uporabo.

Vabljeni k obisku!

Pripravila: Monika M.

Botanični vrt

1 od 2

Kliknite na sliko za prikaz celotne slike.