• 6.49C Novo mesto
  • 07:16
  • Tor, 19.11.2019

Kampiranje so bogati ukradli manj premožnim!

Kampiranje je nekoč veljalo za poceni različico dopusta v naravi, danes pa si ga lahko vse bolj privoščijo zgolj bogati.

Kampiranje je bilo v času socialnega in sindikalnega turizma namenjeno delavskemu razredu. Marsikdo si je v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih lahko edini dopust privoščil v šotoru ali v počitniški prikolici, ki so jo zaposlenim nudili sindikati oziroma podjetja. Slovenci smo si večinoma lahko privoščili kampiranje doma in v sosednji Hrvaški, mnoge družine pa so se do kampa, tudi na oddaljenih hrvaških otokih, cel dan vozile z vlakom ali avtobusom. Danes pa je povsem drugače … Šotori, mobilne hiške in bivalne prikolice so postali prestiž, ob katerem je dopust z »all inclusive« ponudbo v Tuniziji ali Egiptu smešno poceni.

Kampiranje in kuhinja s pečico

Najbolj preprosto je bilo od nekdaj bivanje v kampu v šotoru. Ponoči spanje pod platnom, podnevi kuhanje testenin na majhnem kuhalniku in priprava rib ter čevapčičev na prenosnem žaru na oglje. Šotori so bili slabi, ob močnejšem nalivu so premočili, vanje se je komaj stisnila vsa družina. Zahvaljujoč napredku v tehnologijah so današnji šotori lahko veliki, postavijo se hitro, materiali za ogrodje so lahki, platno pa ima vodni stolpec, ki bi zadržal še povodenj. Če se odločite za kampiranje v lastnem šotoru, glede samega bivanja večjih sprememb ni. Še vedno vas čakajo skupna stranišča in umivalnice ter pomivanje posode skupaj s kakšno družino iz Nemčije ali Češke.

Počitniške prikolice pa so nekaj povsem drugega. Kampiranje v prikolici še zdaleč ni več preprosto in divje, ni vam potrebno biti iznajdljiv, da bi dopust potekal brez težav. Ko me je prijateljica pred nekaj leti povabila, naj pridem pogledat njeno novo prikolico, sem bila namreč precej presenečena. Razkazala mi je razkošno »konzervo« na kolesih, v kateri je bilo pohištvo lepše kot ga ima marsikdo doma. Bila je ogromna, z zakonsko posteljo in pogradi, lepo kopalnico in straniščem, ter kuhinjo, v kateri mi ni pozabila pokazati, da ima celo pečico. Je to sploh še kampiranje, sem se spraševala? Po eni strani sem bila prevzeta od razkošja, po drugi sem se muzala: kaj ji bo kuhinja s pečico, ko pa vem, da bo kuhala na indukcijski plošči v baldahinu, saj bi ji bilo škoda kuhati v prikolici – je prevroče in prostor se navzame kuhinjskih vonjav, če vključiš klimatsko napravo, pa se moraš med kuhanjem pač zapreti v svojo razkošno »konzervo«.

Enako je seveda tudi z lastniki avtodomov. Privoščijo si vse več razkošne opreme, vse do diodnih svetilk, ki razsvetljujejo omarice s kozarci. Pri teh je kampiranje včasih še manj razumljivo. Kljub temu, da imajo bivalno vozilo na kolesih, se nekateri za dva tedna parkirajo na eno mesto, v en kamp. Torej njihovo kampiranje ne bi bilo nič drugačno, če bi se pripeljali z avtomobilom in najeli mobilno hiško. Skoraj enako bi bilo v kakšnem glamping počitniškem naselju, kjer so hišice postavljene v lepo naravo, sicer pa ti nudijo vse udobje hotela – samo kvadratura bivalnih prostorov je manjša.

Koliko stanejo »preproste« počitnice v kampu?

Kakšne so cene počitniških prikolic, avtodomov in najema mobilnih hišk, ni skrivnost. Vsi vemo, da mora povprečna družina za takšno kampiranje pošteno delati in pridno varčevati. Še dodatno pa kampiranje izgublja čar zaradi visokih cen v kampih. Si lahko družina, ki bi v osemdesetih letovala v sindikalni prikolici, danes privošči postaviti šotor ali svojo prikolico v kampu? Lahko zgolj za prostor, kamor bo parkirala prikolico, plača sto evrov dnevno?

Če mislite, da je drago kampiranje na Hrvaškem, ki se mu Slovenci tako težko odrečemo, naj vas razsvetlim: drago je tudi kampiranje v Sloveniji. Pred kratkim sem preverila, koliko bi našo družino (2 odrasla, 2 otroka), stalo kampiranje v kampu ob Velenjskem jezeru. Šokirana sem preračunala, da bi zanj porabili malo manj kot 65 evrov na dan. In to za res lepo, a majhno plažo, občasen vonj po premogu in čudovit razgled na dimnike Šoštanjske termoelektrarne. Še dobro, da kampiranje v kampu na Kolpi v istem času stane 35 evrov, ob Soči pa malo pod 50 evri. (Velja omeniti, da je za kampiranje ob Soči zaradi priljubljenosti potrebno svoje mesto rezervirati že pred poletjem, sicer tudi majhnega šotora za dva ne boste imeli kam postaviti.)

Zakaj bi sploh šli v kamp?

Kampiranje ima še vedno svoj čar, vendar se spreminja. Zanj se nič več ne odločamo zato, ker je poceni. Večina ga izbere, ker še vedno nudi sproščenost. Cel dan lahko sediš pred prikolico ali šotorom in bereš knjigo ter spiješ kakšno pivo, ne da bi se moral urediti, iti ob uri na kosilo ali se ozirati na druge. Vmes se lahko ohladiš v vodi, nekaj poješ, otroke pa brez skrbi pustiš, da se igrajo z novo pridobljenimi prijatelji, divjajo s skiroji ali gredo na sladoled. Tu se tisti, ki se gremo kampiranje, in tisti, ki si privoščijo avtodom za sto tisočakov ali glamping v izbrani udobni hišici, ne razlikujemo.

Poležavanje pred šotorom pa seveda ni vse, kar nudi kampiranje. Vse več ljudi želi aktivno preživljanje počitnic, zato je kamp za marsikoga zgolj počitniška baza, iz katere se odpravlja na kolesarske ture, v hribe, na raziskovanja bližnjih vasic, se odloči za vožnjo s kanujem, soteskanje … Prav to, da je kampiranje še vedno odlična priložnost za aktivnosti v naravi, je tisto, zaradi česar se mu marsikdo ne bo nikoli odrekel.

Pravzaprav tega o naravi ne moremo trditi kar na splošno. Ste vedeli, da vam v nekaterih ameriških mestih ni treba najeti sobe v hotelu, temveč se lahko odločite za kampiranje na strehi hotela? Res je, najamete košček strehe in postavite šotor. Sredi mesta, kjer hrup morda niti ponoči ne potihne, kjer vas preletavajo letala z bližnjega letališča in vam pljuča polni pristen mestni zrak.

Še dobro, da živimo na majhnem zelenem koščku sveta, kjer se je še vedno mogoče dogovoriti s kakšnim kmetom in za dan ali dva postaviti šotor na njegovi gozdni jasi. Kjer se kampiranje usmerja v ekološko, naravno, pristno in domače. Ko bo cel svet kampiral na strehah hotelov sredi mest, bomo mi morda še vedno nudili šotorenje v bližini pašnika s kravami, ob hladni reki ali jezeru, s pogledom na gore in zajtrkom z domačim kruhom. Vsaj upam tako.

Uršula Novak

Foto: Unsplash, Pixabay