Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Nika Kovač predavala zdravnikom? Dvorano začeli množično zapuščati, ker …

PTUJ – Ko pomislimo na posvete o zdravstvu, se večina ljudi verjetno predstavi zdravnike, bolnišnična vodstva, morda celo kakšnega ekonomista, ki razpravlja o financiranju. A na tokratnem posvetu Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, ki je potekal novembra 2024 na Ptuju, je oder pripadel nekomu, ki s stetoskopom in medicinskimi diagrami nima veliko skupnega – Niki Kovač, aktivistki in direktorici Inštituta 8. marec. Ali pa morda ima? Je njen pogled na zdravstveni sistem tako svež in pomemben, da preglasi potrebe po strokovnih razpravah? To vprašanje se je v teh dneh glasno zastavljalo po družbenih omrežjih in medijih.

Zdravstvo in aktivizem – nenavadna kombinacija?

Vabilo, ki ga je Nika Kovač prejela za sodelovanje na dogodku, ni bilo naključno – tako trdijo organizatorji. Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije vsako leto na posvet povabi koga izven medicinske stroke, da predstavi širšo perspektivo na ohranjanje javnega zdravstva. Lani je to vlogo odigrala Vesna Vuk Godina, letos pa so izbrali Kovačevo, ki je znana po svojem družbenem aktivizmu, povezanem z enakopravnostjo in solidarnostjo.

Toda, ali to res pomeni, da ima kaj povedati o zdravstvu? Njeno predavanje z naslovom “Odpornost javnega zdravstva: zakaj moramo braniti skupno dobro” je bilo polno pozivov k ohranjanju pravičnosti in dostopnosti v zdravstvenem sistemu. Solidarnost, skupno dobro, pravice – te besede so odmevale v dvorani, a vprašanje ostaja: ali zdravstveni delavci, ki vsak dan preživljajo težave v praksi, od dolgotrajnih čakalnih vrst do kadrovskih težav, to res potrebujejo?

Kot je sarkastično pripomnil eden izmed udeležencev, ki je želel ostati anonimen: “Zelo lepo je govoriti o vrednotah, ko pa mi potrebujemo kadre, opremo in rešitve, ki bodo pacientom dejansko skrajšale čakanje na operacije.” (Finance.si)

Deljene reakcije – dragocen prispevek ali politični manever?

Nika Kovač se je med predavanjem dotaknila tem, kot so pomen solidarnosti v času, ko javni sistemi razpadajo pod težo kapitalističnih interesov. Poudarila je, da je zdravstvo “ena redkih področij, ki nas povezuje v skupnosti,” in da bi morale biti reforme usmerjene v krepitev javnega sektorja. (spletnicasopis.eu)

Strokovnjaki za molzenje državne blagajne.
Eden izmed komentarjev na portalu X.

Zakaj so udeleženci začeli zapuščati dvorano?

Nekateri so ob najavi Nike Kovač celo zapustili dvorano, saj menijo, da Kovačeva ni strokovnjakinja za zdravstveno stroko in da njeno predavanje ne sodi na tovrstne konference. Prav tako se z njenimi pogledi in prepričanji mnogi ne morejo poistovetiti.

Njene besede so naletele na mešane odzive. Kritiki, med njimi Jelka Godec iz SDS, so hitro izrazili dvome o njeni usposobljenosti. V poslanskem vprašanju ministrici za zdravje Valentino Prevolnik Rupel je Godec izpostavila, da “slovensko zdravstvo ne potrebuje abstraktnih razprav, temveč konkretne rešitve, ki jih lahko ponudijo strokovnjaki.”

Podporniki Kovačeve pa so poudarili, da je vključevanje različnih glasov ključno za demokratičnost razprav. “Zdravstvo ni zgolj tehnično vprašanje, je vprašanje družbenih vrednot,” so poudarjali na družbenih omrežjih.

View this post on Instagram

A post shared by Nika Kovač (@nikakolac)

Ali je to res prava prioriteta?

Predavanja na konferencah so pogosto zamišljena kot navdihujoči uvod v razprave, ki jim sledijo konkretne strokovne delavnice in predlogi rešitev. A povabilo Kovačeve odpira vprašanje, ali naj take platforme res služijo za promoviranje aktivizma – ali morda za iskanje dejanskih rešitev. Zanimiv je kontrast z lanskimi nastopi Vesne Vuk Godina, ki je bila kljub širši humanistični perspektivi precej bolj osredotočena na konkretne družbene posledice zdravstvenih politik.

Še več, primerjava z drugimi državami pokaže, da na tovrstnih konferencah redko nastopajo ljudje brez strokovnega znanja. Na Hrvaškem, denimo, so lansko leto povabili več uglednih ekonomistov in pravnikov, ki so ponujali konkretne predloge za izboljšanje zdravstvenega sistema. Morda bi se organizatorji v prihodnje zgledovali po takih praksah?

Je civilna družba res ključ do izboljšanja zdravstva?

Čeprav ni sporno, da ima civilna družba pomembno vlogo pri zagovarjanju pravic in vrednot, se pojavi vprašanje: ali se na konferenci zdravstvenih delavcev res potrebuje takšen govor, ali pa gre za način, kako ustvariti medijski učinek? Kovačeva je zagotovo dosegla slednje – a ali je to pomagalo izboljšati zdravstvo? Številni menijo, da je njen prispevek ostal preveč generičen.

Na drugi strani so podporniki izpostavili, da je pomembno, da takšni dogodki ne postanejo preveč zaprti in ekskluzivni. Po njihovem mnenju je zdravstveni sistem del širše družbe, zato mora vključevati tudi razprave o vrednotah. A vrednote, čeprav ključne, same po sebi ne zaposlijo dodatnih medicinskih sester, ne odprejo novih operacijskih sob in ne skrajšajo čakalnih vrst.

Dogodek na Ptuju nas je spomnil, da zdravstvo ni zgolj tehnična veja – je sistem, ki odraža vrednote in prioritete družbe. A prav tako nas je spomnil, da mora vsaka razprava, če želi biti produktivna, temeljiti na konkretnih rešitvah. Čeprav je bilo predavanje Nike Kovač polno pomenljivih misli, je morda največje vprašanje, ali je bil ta čas resnično najbolje izkoriščen. Bi zdravstveni delavci raje videli pogovor o dejanskih reformah in ukrepih? Verjetno.

Dopolnitev članka:

Inštitut 8. marec zanika odhode iz dvorane

Iz Inštituta 8. marec so se odzvali na medijske trditve o množičnem zapuščanju dvorane med predavanjem Nike Kovač na posvetu Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. Poudarili so, da so te navedbe povsem neresnične. “Nihče ni zapustil dvorane zaradi predavanja Nike Kovač,” so zapisali v izjavi za javnost, pri čemer so dodali, da je predavanje potekalo v polni dvorani in je bilo dobro sprejeto. Prav tako so izpostavili, da so bila vprašanja in odzivi po predavanju konstruktivni ter v duhu iskanja skupnih rešitev za ohranitev javnega zdravstva.

Napisal: N. Z.

Vir: www, X, IG