Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

VIDEO: Albanci včeraj streljali v ljubljanskem BTC-ju, bilo je strašno, poročajo

Albanske zastave v BTC-ju: praznovanje s streljanjem ali test potrpežljivosti Slovenije?

LJUBLJANA – Četrtkov večer, 28. novembra 2024, je BTC, eden največjih simbolov slovenske trgovine in poslovnega uspeha, nepričakovano zaživel v rdeče-črni barvi. Albanske zastave, streljanje, vzkliki, množica ljudi, ki je glasno slavila. Kaj se je dogajalo? In bolj pomembno, zakaj je to nekatere Slovence zmotilo bolj kot običajni prometni zastoj pred halo A?

Praznovanje, ki presega meje

28. november ni le naključen datum v albanskem koledarju – gre za Dan albanske zastave, ki obeležuje razglasitev neodvisnosti Albanije leta 1912. Po vsem svetu se Albanci na ta dan spomnijo svoje zgodovine, svojih junakov in – seveda – svojega ponosa. Pričakovati množico v Ljubljani zato niti ni presenečenje; navsezadnje albanska skupnost v Sloveniji ni majhna.

V BTC-ju, kjer običajno zavladajo “boji” za parkirno mesto in znižanja, so se tokrat zbrali ljudje, da bi praznovali svojo kulturno dediščino. A vprašanje, ki se postavlja, je, ali je bil BTC res primeren prostor za tako množično manifestacijo in streljanje. Nakupovalno središče, kjer se srečujejo ljudje različnih narodnosti, pogosto ni zgolj kraj za praznovanje – lahko postane tudi prizorišče napačnih interpretacij.

Provokacija ali le neprimeren kraj?

Za nekatere je bilo praznovanje zgolj izraz kulturne identitete, za druge pa je imelo pridih nečesa bolj… izzivalnega. Ena izmed pogostih kritik, ki so krožile na družbenih omrežjih, je bila povezana z izobešanjem albanskih zastav v javnem prostoru. “BTC ni kraj za nacionalistične manifestacije,” je zapisal eden od uporabnikov. “Če bi Slovenci izobešali svoje zastave v albanskih mestih, bi bilo to sprejeto s podobnim navdušenjem?”

Vprašanje je seveda retorično, a hkrati odraža točko, ki jo številni niso pripravljeni prezreti. Čeprav je praznovanje legitimno in povsem legalno, je kontekst – Slovenija, kjer so napetosti med nekaterimi skupnostmi še vedno občutne – pomemben. Navsezadnje, BTC je kraj za nakupovanje in druženje, ne pa političnih ali nacionalnih izgredov.

Razlaga hashtagov: Kaj sporočajo in komu so namenjeni?

Posnetek zaslona. Vir: X

Če ste zasledili posnetke včerajšnjih izgredov, zagotovo niste mogli prezreti teh zanimivih hashtagov, ki se v veliki meri navezujejo na albansko skupnost – tako lokalno kot globalno. Ampak kaj v resnici pomenijo? In zakaj so pomembni? Poglejmo pobliže.

  • 1. #shqipetsloveni

Ta hashtag nedvoumno kaže na Albance, ki živijo v Sloveniji. Beseda shqipet je pogovorni izraz za Albance – nekakšen vzdevek ali ljubkovalni izraz, ki ga Albanci uporabljajo sami med seboj. Dodatek Sloveni (prilagojeno za Slovenijo) jasno kaže na specifično geografsko lokacijo skupnosti. Nič čudnega, da je ta oznaka postala priljubljen simbol identitete med albansko diasporo v Sloveniji – gre za subtilno mešanico lokalne pripadnosti in narodnega ponosa.

  • 2. #shqipe

Najbolj osnovna in morda najbolj splošna oznaka v tem naboru. Beseda shqipe preprosto pomeni “Albanci” ali “albanščina”. To je kot nekakšen univerzalni podpis albanske identitete, ki združuje ljudi, ne glede na to, kje živijo. Pomislite nanjo kot na ključno besedo, ki jo boste našli na vseh objavah, kjer gre za izražanje pripadnosti albanski kulturi.

  • 3. #maraklitkerreve

Ta hashtag zahteva nekoliko bolj poglobljen razmislek – in morda kanček domišljije. Frazo bi lahko razčlenili kot “ljubitelji hitrih avtomobilov” ali nekaj podobnega. V albanskem slengu marakli pomeni ljubitelj, navdušenec, nekdo, ki mu nekaj zares leži pri srcu; të kërreve pa se nanaša na avtomobile. Oznaka je priljubljena med avtomobilskimi entuziasti, ki obožujejo hitre vožnje, prilagajanje avtomobilov in – ja – glasne motorje. Čeprav se komu morda zdi nenavadno, da je prav ta hashtag našel svoje mesto med ostalimi, ne pozabimo, da avtomobili pogosto simbolizirajo svobodo, prestiž ali celo kulturni status.

  • 4. #lj

Očitna in preprosta skrajšava za Ljubljano. Vendar zakaj takšna preprostost ob toliko bolj kompleksnih oznakah? Odgovor je preprost: uporabniki družbenih omrežij cenijo učinkovitost. Ljubljana, prestolnica Slovenije, je pogosto izhodišče ali stičišče za vse albanske aktivnosti v Sloveniji. Ta oznaka služi kot geografski označevalec, ki pove, kje se vse dogaja.

  • 5. #shqipetnebot

Morda najbolj čustveno nabita oznaka v tem naboru. Prevedli bi jo kot “Albanci po svetu”. Beseda shqipet se nanaša na Albance, në botë pa pomeni “v svetu”. Ta hashtag je kot virtualna vez med Albanci, razpršenimi po različnih delih sveta. Spodbuja občutek globalne povezanosti, pa naj gre za praznovanja, pomembne dogodke ali pa zgolj za preprosto izkazovanje identitete.

Kaj nam sporočajo?

Vsak izmed teh hashtagov ima svojo težo in zgodbo. Gre za izraze identitete, ki mešajo pripadnost lokalnemu okolju in nacionalni ponos. A hkrati se poraja vprašanje – ali takšna prisotnost na družbenih omrežjih spodbuja razumevanje in povezanost med skupnostmi, ali pa lahko koga (nehote) izzove? Družbena omrežja so namreč občutljivo polje – tam, kjer nekdo vidi ponos in skupnost, drugi morda začuti izključenost ali provokacijo.

Na koncu pa morda ni toliko pomembno, kaj ti hashtagi pomenijo na papirju – ključno je, kako jih dojemajo ljudje. Kot vedno, je kontekst tisti, ki odloča.

Ali gre le za naključje?

Danes zjutraj je Slovence presenetila novica o najdbi ustreljenega moškega. Čeprav za zdaj ni nobenih dokazov, da bi bila dogodka kakorkoli povezana, marsikoga napeljuje k vprašanju: ali gre za čisto naključje ali pa za večjo zgodbo, ki se odvija v ozadju?

Policija o današnjem dogodku še ni razkrila veliko informacij, kar dodatno sproža ugibanja in teorije. Ena stvar pa ostaja jasna – Slovenija se sooča z vedno več dogodki, ki prebivalcem jemljejo občutek varnosti?

Verjetno smo si krivi sami …

Ljubljanski BTC že vrsto let velja za eno najbolj obiskanih nakupovalnih središč v Sloveniji, kraj, kjer se srečujejo ljudje vseh narodnosti, starosti in družbenih slojev. Dogodki, kot je bil včerajšnji, pa odpirajo vprašanje: kje je meja med praznovanjem in provokacijo? In kako naj država zagotovi, da se medkulturna srečanja ne spremenijo v razlog za konflikte?

A morda smo si tudi sami krivi. Slovenija se rada ponaša kot odprta in gostoljubna država, kjer so vsi dobrodošli – a ali to vedno tudi drži? Ko pride do tako vidnih manifestacij tuje kulture, se hitro pokaže, koliko smo Slovenci dejansko pripravljeni na multikulturno sobivanje. In BTC, kot eden od simbolov sodobne Slovenije, postane prizorišče teh nasprotujočih si čustev.

Zakaj je to pomembno?

Vse to nas pripelje do vprašanja: kam to vodi? Zdaj, ko Slovenija postaja vse bolj raznolika, moramo znova premisliti, kako ravnati z družbenimi napetostmi, ki se neizogibno pojavljajo. Ali so takšna praznovanja priložnost za večje razumevanje in dialog – ali pa le povod za še več razdorov?

Odgovore bomo našli le s časom, toda včerajšnje dogajanje v BTC-ju in današnji dogodki v Ljubljani nas opozarjajo, da mir ni samoumeven. Če želimo ohraniti sožitje, bomo morali vsi – domačini in priseljenci – pokazati več spoštovanja in razumevanja.

Viri: poroča Večer, Siol.net, X

Napisal: N. Z.

“V naših mestih se vse bolj sliši albanski jezik, Italija pa zahteva rapalsko mejo pri Postojni” zaskrbljeno prebivalci

POSTOJNA – Razprave na družbenih omrežjih so ponovno odprle temo o slovenskih ozemeljskih vprašanjih in prihodnosti države. V ospredju so zahteve Italije po rapalski meji pri Postojni ter skrb glede izgube slovenske identitete zaradi vpliva tujih narodov, zlasti Italije in Albanije. Nekateri opozarjajo na politične odločitve, ki naj bi Slovenijo ogrozile v prihodnjih desetletjih.

Zgodovinsko ozadje: Rapalska meja in osimski sporazumi

Rapalska pogodba je bila sklenjena leta 1920 med Italijo in Kraljevino SHS (kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev) ter je določila mejo med državama. Meja je potekala v prid Italije, saj je vključila pomemben del slovenskega ozemlja, med drugim Trst, Gorico in Istro. Leta 1947 so se razmere po drugi svetovni vojni nekoliko spremenile z osimskimi sporazumi, ki so določili meje po koncu vojne. Kljub temu so ostala območja še vedno pod vplivom teh zgodovinskih dogovorov, kar danes ponovno odpira razprave o meji in ozemeljski suverenosti Slovenije. Rapalska pogodba, podpisana leta 1920, je torej določila mejo med Kraljevino Italijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, kar je prineslo Italiji precejšnje dele ozemlja, vključno s Trstom, Gorico in Istri. To je povzročilo nemalo napetosti, saj je bilo mnogo Slovencev prisiljenih živeti pod italijansko oblastjo, kjer so se soočali z asimilacijo in izgubo kulturnih pravic.

Po drugi svetovni vojni so bili s osimskimi sporazumi leta 1975 meje formalno ponovno določene, pri čemer je bila večina Primorske vrnjena Jugoslaviji, medtem ko je Italija obdržala Trst in manjša obalna območja. Kljub temu pa so politične in kulturne napetosti zaradi teh sporazumov še danes prisotne. V preteklosti so italijanski nacionalisti večkrat izrazili nezadovoljstvo z izgubo določenih ozemelj, kar občasno vzbuja zaskrbljenost tudi v Sloveniji, zlasti v luči povezanih zgodovinskih dogodkov.

Za Slovence ta zgodovinska vprašanja pomenijo opozorilo na pomen ohranjanja nacionalne suverenosti in zaščite kulturne identitete.

Politika in avtonomija Slovenije

Rapalska meja, ki je bila določena leta 1920, je sicer eden izmed simbolov slovenskega boja za ohranitev narodnega ozemlja, vendar ni več predmet mednarodnih političnih pogajanj. Sporazumi, kot so osimski sporazumi, so razrešili večino ozemeljskih vprašanj z Italijo, Slovenija pa si je z vključitvijo v Evropsko unijo in NATO zagotovila svojo ozemeljsko suverenost in varnost.

Slovenska politika danes na ta vprašanja gleda predvsem z vidika zgodovinske sprave in sodelovanja z Italijo znotraj Evropske unije. Omeniti velja, da so bile v preteklosti prisotne določene napetosti, predvsem okoli vprašanj, kot so vračanje lastnine italijanskih optantov in zaščita italijanske manjšine v Sloveniji. Politična garnitura tako rapalsko mejo večinoma dojema kot zgodovinsko dejstvo, ki pa nima več neposrednega vpliva na sodobno politično dogajanje. Navkljub vsemu pa mnogi menijo drugače.

Razprave na Facebooku

V razpravah na Facebooku mnogi izražajo nezadovoljstvo z delovanjem slovenske politike. Kritiki opozarjajo na prodajo slovenskih kmetijskih zemljišč in uničenje domače industrije. Eden izmed komentatorjev je zapisal: “Naši politiki prodajajo najboljšo zemljo tujcem, mi pa bomo odvisni od uvožene hrane”. Poudaril je, da je celotna politična elita od leta 1991 naprej odgovorna za uničenje slovenskega gospodarstva in da volivci ne prepoznajo resničnih težav.

Strah pred izgubo kulturne identitete

Strah pred izgubo slovenske kulturne identitete se pojavlja zlasti v komentarjih, kot je tisti, ki ga je napisala predvidoma zamejska Slovenka: “Kmalu bo Slovenija govorila albansko, saj se v slovenskih mestih vse bolj sliši albanski jezik” (Vir: Facebook). Takšne izjave odražajo zaskrbljenost, da bo slovenska kultura in jezik postopoma izginila zaradi priseljevanja in demografskih sprememb.

V Sloveniji trenutno živi okoli 10.000 Albancev, kar predstavlja manjši del celotnega prebivalstva države. Večina jih je prišla v Slovenijo iz Kosova in drugih delov nekdanje Jugoslavije, predvsem iz ekonomskih in političnih razlogov. Prva večja priseljevanja so se zgodila po drugi svetovni vojni, kasneje pa se je število priseljencev povečalo zaradi težkih gospodarskih razmer v njihovih matičnih državah.

Na splošno pa tuji državljani predstavljajo 9,3% celotne populacije v Sloveniji, kar pomeni, da je v državi več kot 197.000 tujcev. Med njimi so najštevilčnejši priseljenci iz Bosne in Hercegovine, Kosova, Srbije in Ukrajine. Vir: Statistični urad RS

Kritike trenutne vlade in političnega vodstva

Eden izmed komentatorjev je bil med glasnejšimi kritiki trenutne vlade in je izrazil svoje nezadovoljstvo z levičarsko politiko: “Slovenija je zmešana socialistično-komunistična država, ki ne pomaga nič, razen da uničuje državo z vsakim mandatom več”. Kritike so usmerjene predvsem v vodstvo levice, ki naj bi po mnenju nekaterih komentatorjev uničevalo slovensko gospodarstvo in pripeljalo državo na rob propada.

Ali bo Slovenija izgubila suverenost?

Zgodovinski vplivi, predvsem rapalska meja in osimski sporazumi, še vedno močno vplivajo na današnje politične debate v Sloveniji. Zahteve Italije po spremembah meja ter strah pred spremembami v demografski strukturi, kjer se opozarja na vpliv albanske skupnosti, sprožajo vprašanja o prihodnosti slovenske suverenosti in identitete. Ali bo Slovenija zmogla ohraniti svojo kulturno in jezikovno avtonomijo, je vprašanje, ki ga uporabniki družbenih omrežij pogosto naslavljajo.

Napisal: N. Z.

Vir: FB

Zakrivila smrt brata in sestre: 170 km/h z BMW-jem

Sojenje Klevisi Ymeri, 29-letni albanski državljanki, se je pričelo na občinskem sodišču v Dubrovniku. Ymeri je obtožena povzročitve hude prometne nesreče, v kateri sta tragično preminila 19-letna Katarina in 21-letni Stjepan Đerek, brat in sestra iz majhnega kraja Gradac. Nesreča, ki je pretresla celotno regijo, se je zgodila aprila 2024 na znani Jadranski magistrali, kjer je cesta že večkrat terjala življenja.

Kako se je zgodila tragedija?

Po poročilih je Ymeri v svojem BMW-ju XM, registriranem na Slovaškem, vozila z neverjetno hitrostjo. Policijska preiskava je pokazala, da je njeno vozilo v trenutku trka dosegalo hitrost kar 170 kilometrov na uro, kar je bistveno presegalo omejitve na tem odseku ceste . Med nevarnim prehitevanjem je zapeljala na nasprotno stran cestišča in se čelno zaletela v VW Golf, ki ga je vozil Stjepan Đerek. On in njegova mlajša sestra Katarina, ki se je tistega večera vračala domov iz šole, sta umrla na kraju dogodka.

Posledice za družino Đerek in lokalno skupnost

Katarina, srednješolka, je bila zelo priljubljena med sošolci, medtem ko je njen brat Stjepan delal v bližnjem Pločah in bil steber družine. Po tragediji je bila v Gradacu razglašena tridnevna žalost. Celotna skupnost je bila v šoku, saj sta bila brat in sestra znana po svoji prijaznosti in marljivosti.

“Dve mladi življenji, izgubljeni tako tragično, sta pustili neizbrisno praznino,” so povedali domačini. Družina Đerek je bila uničena. Poleg tega se je razširila ogorčenost nad ravnanjem voznice, saj naj bi Klevisa Ymeri z objavami na družbenih omrežjih kazala brezskrbnost, kar je dodatno prizadelo javnost.

Pravna bitka in vprašanja o pravičnosti

Sojenje, ki se je začelo septembra 2024, je obetalo, da bo razjasnilo številna vprašanja, predvsem o odgovornosti voznice. Ymeri se sooča z resnimi obtožbami za povzročitev nesreče s smrtnimi izidi, zaradi česar ji grozi večletna zaporna kazen. Čeprav je bila po nesreči pridržana, so bile v javnosti različne reakcije, ko je bila izpuščena iz preiskovalnega zapora po plačilu varščine.

Sodišče bo v prihodnjih tednih odločalo o njeni krivdi, odvetniki obeh strani pa so že napovedali dolgotrajno pravno bitko. Družina Đerek upa na pravičnost, medtem ko zagovorniki Ymeri trdijo, da je šlo za tragičen nesporazum in ne za namerno dejanje.

Kako se bo sojenje končalo?

Primer Klevisi Ymeri bo še dolgo v ospredju hrvaške javnosti, saj je zaradi okoliščin nesreče in mladosti žrtev pritegnil široko medijsko pozornost. Medtem ko se sodišče pripravlja na odločitev, ostaja odprto vprašanje, kako bo pravica dosegla ravnovesje med odgovornostjo in tragičnimi posledicami tega dogodka.

Napisal: N. Z.

Vir: www, X, IG