Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

To pa je presenečenje: Janković s pismom podprl Vučića, na Hrvaškem velik članek o tem

Prvi pa je o pismu Jankovića poročal dopisnik RTV Slovenija iz Beograda Boštjan Anžin.

BEOGRAD, ZAGREB – „V teh zahtevnih in prelomnih trenutkih, ko se Srbija sooča s številnimi izzivi, vam želim izraziti iskreno podporo in priznanje za vse, kar ste naredili za razvoj in stabilnost države. Vaše vodenje, odločnost in vizija so ključni za napredek. Srbija je v zadnjih letih dosegla,“ se je Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana s pismom obrnil na Aleksandra Vučića, predsednika Srbije, kjer se že več kot dva meseca vrstijo demonstracije.

Študentje na ulici

V Srbiji v zadnjih dneh potekajo množični študentski protesti, ki so se začeli po tragičnem zrušenju nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu 1. novembra 2024, kjer je umrlo 15 ljudi. Študenti zahtevajo pravico za žrtve in odgovornost odgovornih za nesrečo, saj verjamejo, da je bila posledica korupcije in malomarnosti oblasti. Poleg tega zahtevajo objavo vseh dokumentov, povezanih z rekonstrukcijo železniške postaje, odstop javnih funkcionarjev, ki so napadli študente in profesorje, ter povečanje proračuna za visoko šolstvo za 20 odstotkov.

Protesti vključujejo blokade cest, tihe shode in zasedbe fakultet. Študenti so organizirali 24-urno blokado križišča Autokomanda v Beogradu, ki se je zaključila 27. januarja. Poleg tega so 28. januarja študenti iz Beograda peš krenili proti Novemu Sadu, kjer je 1. februarja načrtovan velik protest.

Reakcije Vučića

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je na proteste reagiral z mešanimi sporočili. Sprva je protestnike obtožil, da jih financirajo zahodne države z namenom destabilizacije Srbije. Kasneje je obljubil objavo vseh dokumentov, povezanih z nesrečo, izpustitev pridržanih protestnikov ter pomilostitev obsojenih protestnikov. Kljub tem koncesijam študenti nadaljujejo s protesti, saj njihove ključne zahteve še niso bile izpolnjene. Protesti so pritegnili široko podporo javnosti, vključno z univerzitetnimi profesorji, kulturnimi institucijami, športniki in drugimi javnimi osebnostmi. Kljub temu ostajajo napetosti med protestniki in oblastmi, saj študenti vztrajajo pri svojih zahtevah za odgovornost in transparentnost.

Na voljo mu je, da mu pomaga

Janković je Vučića v pismu pozval, naj “nadaljuje svojo pot predsednika” in ne dovoli, da bi “pritiski ali napadi zamajali smer”, ki jo je zastavil – “smer močne, neodvisne in razvite Srbije”. “Stabilnost države ni samo politična floskula – je temelj, na katerem gradimo prihodnost za vse generacije. Brez nje ni razvoja, ni miru in upanja v boljši jutri. Ljudje verjamejo vate , verjamejo v moč odločnega in pogumnega vodstva, ki ne omahne pred izzivi. Če lahko kakorkoli pomagam – na kakršen koli način, v kakršni koli obliki – sem vedno na voljo. Naj vam ne zmanjka moči in vztrajnosti. “Srbija te potrebuje,” sklene Janković v pismu, ki so ga v celoti objavi na Index.hr (najbolj brani hrvaški spletni portal je pripravil obsežen zapis o tem), prvi pa je o pismu Jankovića poročal dopisnik RTV Slovenija iz Beograda Boštjan Anžin.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: IG A.V.

Na današnji dan: Beograd praznuje 80 let osvoboditve

BEOGRAD – Obeležitev 80. obletnice osvoboditve: zgodovinski dogodki še vedno močno odmevajo

Beograd danes praznuje 80. obletnico osvoboditve, kar je ključen zgodovinski trenutek, ki je vplival na celotno regijo Balkana. Osvoboditev je pomenila prelomnico v drugi svetovni vojni, ko so jugoslovanski partizani in sovjetske sile premagale naciste.

Ključni dogodek v zgodovini Beograda

BEOGRAD – 80 let po enem najpomembnejših dogodkov druge svetovne vojne na Balkanu, ko so jugoslovanski partizani ob podpori sovjetske Rdeče armade osvobodili Beograd, se ljudje še vedno spominjajo junaških bojev. Osvoboditev Beograda je 20. oktobra 1944 prinesla konec nacistične okupacije in odprla vrata za obnovo države.

Na današnji slovesnosti so se zbrali državniki iz Srbije, Rusije in drugih držav, skupaj s številnimi prebivalci Beograda, ki še vedno čutijo močan čustveni naboj ob obeležitvi tega zgodovinskega dogodka. Med govorniki je bil tudi predsednik Srbije Aleksandar Vučić, ki je v svojem govoru poudaril: “Osvoboditev Beograda ni bila le zmaga v vojni, ampak tudi zmaga upanja, svobode in neomajne volje našega naroda”. Vučić je izpostavil pomen tega dogodka za prihodnje generacije, saj so vrednote, kot so solidarnost in svoboda, še danes izredno pomembne. Poroča srbski portal Blic.

Potek vojaških operacij

Oktobra 1944 je Beograd postal prizorišče intenzivnih vojaških spopadov med nacističnimi enotami in jugoslovanskimi partizani, ki so jih podpirale enote Rdeče armade. Operacija, ki se je začela 12. oktobra in trajala vse do osvoboditve mesta 20. oktobra, je bila strateško zelo pomembna. Zasedba Beograda je omogočila hitro osvoboditev preostalega Balkana ter pripeljala do padca nacističnih sil v Jugoslaviji.

Zgodovinarji poudarjajo, da je bila osvoboditev Beograda ključna ne le za jugoslovanske partizane, ampak tudi za širšo vojaško sliko v Evropi. Premik sovjetskih in jugoslovanskih sil je pomembno vplival na nadaljnje operacije na Balkanu in pripomogel k hitrejšemu koncu vojne. Tudi predsednik Rusije Vladimir Putin je ob tej obletnici izrazil hvaležnost za sodelovanje in poudaril pomen zavezništva med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Poroča ruski portal TASS.

Spomin na pretekle dogodke

Za številne Beograjčane in prebivalce Srbije je ta obletnica priložnost, da se spomnijo svojih bližnjih, ki so se borili in žrtvovali svoja življenja za svobodo. Slovesnost je še posebej čustvena za veterane, ki so aktivno sodelovali v vojni, pa tudi za mlajše generacije, ki želijo ohraniti spomin na junaštvo partizanov in njihov prispevek k osvoboditvi.

Vučić je v svojem govoru poudaril: “Moramo se spominjati, da svoboda ni nekaj samoumevnega. Zanjo so se borili naši predniki in tudi danes moramo biti pripravljeni braniti vrednote svobode, enakosti in pravičnosti.” Njegove besede so naletele na širok odmev med prisotnimi. Poroča srbski portal Blic.

Temnejša plat osvoboditve: represije nad civilnim prebivalstvom po vojni

Po osvoboditvi Beograda in koncu nacistične okupacije je sledil nov val nasilja, tokrat nad lastnim prebivalstvom. Rdeča armada in jugoslovanski komunisti so v želji po utrditvi nove oblasti sprožili številne represije nad civilisti, ki so bili označeni kot nasprotniki režima. Med drugim naj bi prišlo do množičnih aretacij, zaplemb premoženja in celo likvidacij tistih, ki so veljali za grožnjo novi komunistični oblasti. Žrtve so bili pogosto drugače misleči civilisti, kar je v očeh mnogih danes temen madež na zgodovinskih dogodkih osvoboditve.

Ocenjuje se, da so bili obračuni s političnimi nasprotniki in domnevnimi sodelavci okupatorja še posebej ostri v prvih mesecih po vojni. Jugoslovanski partizani in sovjetske sile so po osvoboditvi hitro vzpostavile popoln nadzor nad osvobojenimi območji. Zgodovinarji opozarjajo, da so bili represivni ukrepi pogosto izpeljani brez sojenja, pri čemer je šlo za eksekucije in zaporne kazni brez pravnih postopkov, kar danes odpira številna vprašanja o kršitvah človekovih pravic v tistem času.

Danes se številni kritiki osvobodilnih sil sprašujejo, ali je bilo to nasilje resnično nujno in upravičeno. Različne raziskave in pričevalci iz tistega časa osvetljujejo neprijetna dejstva, ki jih je dolgo prekrival uradni narativ o junaški osvoboditvi. Zgodovina tako ne prinaša le zmagoslavnih trenutkov, temveč tudi boleče posledice za mnoge civiliste, ki so padli v kolesje novega režima.

Povezave s Slovenijo

Čeprav Slovenija ni bila neposredno vključena v bitko za Beograd, so slovenski partizani igrali ključno vlogo v širšem odpornem gibanju proti nacizmu. Slovenski partizani so bili del večjega Narodnoosvobodilnega gibanja, ki je sodelovalo pri osvoboditvi Jugoslavije. Zgodovinarji poudarjajo, da so bile povezave med partizanskimi enotami po vsej Jugoslaviji izjemno pomembne, saj so omogočile koordinirane napade na nemške enote, kar je bistveno pripomoglo k uspehu operacij, kot je bila osvoboditev Beograda.

V Sloveniji so danes spomini na partizanske boje še vedno živi, številni dogodki pa služijo kot opomnik na pretekle žrtve in junaštvo slovenskih partizanov. Slovenski zgodovinarji poudarjajo, da je sodelovanje slovenskih in jugoslovanskih partizanov ključno prispevalo k končnemu porazu nacističnih enot na Balkanu.

Pomembnost ohranjanja spomina

Ohranjanje spomina na dogodke, kot je osvoboditev Beograda, ima velik pomen za prihodnje generacije. Spomini na borce, ki so se žrtvovali za svobodo, so še vedno živi v mnogih družinah po celotni nekdanji Jugoslaviji, kjer so bile vojne grozote še posebej krute.

Slovesnosti ob 80. obletnici osvoboditve Beograda nas opominjajo na pomen enotnosti in solidarnosti v težkih časih. Prav tako nas opominjajo na to, da so vrednote, za katere so se borili naši predniki, pomembne še danes, ko se soočamo z izzivi sodobnega sveta. Zgodovina nas uči, da lahko le s sodelovanjem in enotnostjo premagamo najhujše grožnje, ki se pojavljajo v sodobnem svetu.

Napisal: N. Z.

Vir: www, VisitSerbia

Zakaj je bila izbrana Marta Kos? Razkrivamo povezave z Jankovičem in Vučićem!

LJUBLJANA – Politične igre v ozadju imenovanja Marte Kos za evropsko komisarko

Evropska poslanka Romana Tomc (SDS) je v intervjuju sprožila burno razpravo o imenovanju slovenske kandidatke za evropsko komisarko Marte Kos, ki naj bi zaradi domnevnih povezav s Srbijo in pomanjkanja izkušenj ogrozila slovenske interese v Bruslju. Tomčeva, ki je podpredsednica Evropske ljudske stranke (EPP), je izpostavila, da Kosova nima ustreznih izkušenj za to pomembno funkcijo, prav tako pa naj bi bila povezana z jugoslovansko tajno službo, Udbo. Ta vprašanja so močno odmevala v slovenski in evropski javnosti.

KAJ PA, ČE JE VSE RES?!

Kaj pa, če so obtožbe Romane Tomc resnične? Kosovo podjetje naj bi vrsto let poslovalo z Mestno občino Ljubljana, kjer ima vpliv župan Zoran Jankovič, za katerega se špekulira, da ima tesne vezi s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. Nekateri viri namigujejo, da bi bila zamenjava Tomaža Vesela s Kosovo lahko strateški manever, ki ga je spodbudil Vučić, da bi zagotovil slovensko podporo Srbiji pri širjenju Evropske unije. Kakšne bi bile posledice za Slovenijo in EU, če se ta zarota izkaže za resnično? To bi lahko pomenilo, da ima Vučić posreden vpliv na evropski resor za širitev, kar bi lahko ogrozilo interese EU v regiji.

Ostre kritike na račun Goloba

Premier Robert Golob je bil prav tako tarča ostrih kritik, saj naj bi na zahtevo Jankoviča in srbskega predsednika Vučića zamenjal Vesela z Marto Kos. Romana Tomc in mnogi drugi opozarjajo, da je celoten postopek imenovanja Kosove poln nepravilnosti in zavajanj. Tomčeva je izpostavila, da bi v kateri koli normalni državi premier ob takšnih lažeh moral odstopiti. Poudarila je, da je Golob lagal glede pisma predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, v katerem je ta zahtevala zamenjavo Vesela (RTV SLO).

Kakšno igro igra Ursula von der Leyen?

V ozadju te politične drame pa se pojavlja vprašanje: Kakšno igro igra predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen? Von der Leyenova je bila namreč tista, ki je zahtevala zamenjavo kandidata, da bi povečala zastopanost žensk v komisiji. Vendar nekateri viri opozarjajo, da je bila morda vključena v bolj kompleksne politične igre, kjer so se križali interesi Srbije in Slovenije. Številni evropski poslanci, predvsem iz Hrvaške, so izrazili zaskrbljenost zaradi potencialnih konfliktov interesov pri imenovanju Marte Kos, ki bi lahko podpirala Vučićeve ambicije glede širitve Srbije v EU (Euronews).

Če je res, da je Vučić posredno vplival na imenovanje Marte Kos, to postavlja pod vprašaj celoten postopek in vlogo slovenskih politikov v tem procesu. Zdaj se pojavljajo špekulacije o tem, da bi Kosova, kot komisarka za širitev, lahko pomagala Srbiji pri vstopu v EU, ne da bi se ta država morala soočiti z resnimi reformami. Ali bi to ogrozilo interese Slovenije in EU?

Celoten postopek imenovanja Marte Kos je postal zapletena politična igra, kjer so vpleteni različni akterji – od slovenskih politikov do predsednika Vučića in predsednice von der Leyen. Obtožbe o lažeh, manipulacijah in skritih interesih krožijo tako v Sloveniji kot v Bruslju. Ali je Kosova resnično neprimerna za komisarko, kot trdi Romana Tomc? In kaj bi to pomenilo za prihodnost Slovenije v evropski politiki? Šele čas bo pokazal, ali so te obtožbe resnične ali zgolj del političnih bojev za moč v Evropski uniji.

Napisal: N. Z.

Vir: IG, www